Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Pravljični svet naše vsakdanjosti

France Filipič, Večer, 16. 6. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
NA ROB VIII. ZMAJEVIH IGER V NOVEM SADU Pravljični svet naše vsakdanjosti Vsako leto enkrat naj bi se otroci in odrasli srečali na Zmajevih igrah s pravljičnim svetom naše vsakdanjosti. Vse leto pa naj bi bila živa misel, da je lepota življenja prisotna v neštetih podrobnostih okoli nas in da ji je treba samo prisluhniti in imeti odprte oči. Takšen je bil pravzaprav nenapisani moto osrednje prireditve za otroke na letošnjih VIII. Zmajevih igrah v Novem Sadu, moto pesniškemu vikendu v sončnem popoldnevu na ploščadi petrovaradinske trdnjave. Otroci novosadskih osnovnih šol so pripovedovali o tem, kako vidijo in doživljajo svet, kako hodijo skozi svoj dan med jokom in smehom, učenjem in igranjem. Nam odraslim, ki smo bili navzoči, je včasih ob molu, ki se je nenadoma oglasil iz kakega otroškega besedila, zatrepetalo srce. Podobne prireditve smo se udeležili na Zmajevih igrah tudi lani, podobno je bilo verjetno vsa leta nazaj. Obeležje Zmajevih iger v Novem Sadu je dobilo svojo fiziognomijo. Slavje se začne vselej v Sremski Kamenici, kjer je Zmajev grob. Pesnik ali pisatelj z imenom začne igre z uvodnim govorom. Letos jih je začela Desanka Maksimović. Zmajev muzej, Zmajev grob, prastara drevesa v parku in člani Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada z otroci novosadskih osnovnih šol, pevci iz osnovne šole v Sremski Kamenici, prelepa uvodna prireditev v Zmajevem gaju pod naslovom »Kako je lep ta svet!« Trajalo je tri dni; na svoj račun so prišli otroci in tudi odrasli. Beograjska založba Mlado pokolenje je organizirala nastope književnikov po Vojvodini, v dvorani veselega gledališča Ben Akiba v Novem Sadu so zaigrali otroci iz osnovne šole Djordje Natešević romantično igro nemškega pisatelja Walterja Bauerja Modro in rdeče v mavrici, ki je nekaj dni pred tem prejela prvo nagrado na tekmovanju dramskih skupin na Bečejskih majskih igrah. Otroci novosadskih osnovnih šol so zaigrali tudi dramatizacijo mladinske zgodbe Marjane Stefanović Vlatko Pidžula. Gledali smo kratke filme, ki so gledališču, videli smo predstavo v lutkovnem gledališču; tu je gostovala Ljubljana z Maeterlinckovo Sinjo Ptico. Posebno doživetje je bila mladinska igra češkega avtorja B. Benešove Srečanje, čudovita pesem o dveh mladih ljudeh na prvem razpotju njune mladosti, ki se srečata, vzljubita in razideta. Pisan program za odrasle in otroke, dopolnjen še s sprejemom v mestni hiši in z otvoritvijo mednarodne razstave otroških risb, je bil dovolj ubran in bogat, da je dal okvir dvema osrednjima prireditvama: simpoziju o mladinski književnosti pod naslovom Tribuna Zmajevih iger in slavnostnemu zasedanju Zmajevih iger s podelitvijo nagrade Neven. Simpozij o mladinski književnosti, ki sodi vsako leto v vrh prireditev ob Zmajevih igrah, je bil letos posebno bogat. Odvijal se je v znamenju 20-letnice osvoboditve. Na vprašanje, kakšna je naša povojna književnost za otroke in mladino, je odgovarjalo vsaj deset referentov, med njimi tudi trije iz Slovenije. Splošna ocena je bila ugodna, iz vseh referatov pa je zvenela misel, ki morda včasih niti ni bila do kraja izgovorjena, namreč, da je naša literatura za otroke premnogokrat obravnavana kot drugorazredna in da nima v naši kulturi tiste veljave, ki ji pripada. Tako kot na Kurirčkovem festivalu decembra v Mariboru je tudi na tem simpoziju prišla v ospredje zahteva po zveznem glasilu, ki bi bilo odprto obravnavanju problemov ustvarjanja za mladino. Nagrado Neven podeljuje vsako leto republiški odbor društva prijateljev mladine SR Srbije mladinskemu pisatelju in ilustratorju knjige za mladino, ki ju iz književne žetve preteklega leta vselej izbere posebna komisija. Letos je bil nagrajenec za mladinsko povest pisatelj Mirko Petrović iz Beograda. Njegova knjiga Fantje s trioglatega trga je bila s tem ocenjena kot najboljša srbska mladinska knjiga lanskega leta. Nagrado za likovno ustvarjanje pa je prejela beograjska slikarka Ida Cirić. Letošnje Zmajeve igre so bile morda po svoje doslej najuspešnejše. Zato je tem bolj žalostno, da so se že med prireditvami in takoj po njih pojavile vesti, češ da so te igre poslednje, da za takšno prireditev zveznega pomena v prihodnjem letu ne bo več denarja. Mislim, da prireditve, ki se je v zveznem merilu tako uveljavila kot novosadska, ni mogoče kar tako izbrisati. Kdo bo o tem izrekel poslednjo besedo? France Filipič 16.V

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.