Blejski kongres PEN končan
Tit Vidmar, Delo, 8. 7. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Blejski kongres PEN končan
Med poslednjimi dejanji kongresa je bila protestna resolucija zoper ravnanje s književniki v Španiji in na Portugalskem
OD NAŠEGA POROČEVALCA
BLED, 7. julija. Triintrideseti kongres mednarodnega PEN, pisateljske organizacije, ki povezuje 78 nacionalnih centrov v 58 državah, je končan. Srečanje, ki je teden dni na našem Bledu združevalo več sto pisateljev z vsega sveta v duhu prijateljstva in iskrenega mednarodnega sporazumevanja, lahko ob zaključku označimo kot izredno važno in dragoceno. Pomembna njegova značilnost je bila tudi ta, da so mu kot opazovalci prvikrat prisostvovali sovjetski pisatelji, ki se bodo v prihodnje vključili v PEN. Med poslednjimi dejanji kongresa sta bila protestna resolucija zoper ravnanje s književniki v Španiji in na Portugalskem ter solidarnostno pismo nasilno odstranjenemu dominikanskemu predsedniku, pisatelju Juanu Boschu. Mnogi današnji govorniki so izražali priznanje in hvaležnost jugoslovanskim in slovenskim gostiteljem ter organizatorjem kongresa, ki so omogočili to lepo prireditev in svoboden, sproščen pogovor med tako številnimi in različnimi možmi peresa in duha. Zadnji je danes spregovoril Matej Bor - za zaključek svojih besed in kongresa je povedal zadnjo kitico Prešernove Zdravice.
Na današnji plenarni razpravi, na kateri je predsedujoči pozdravil tudi zveznega sekretarja za informacije Gustava Vlahova, se je zvrstila še vrsta govornikov. Od Jugoslovanov so nastopili Miodrag Pavlović, Jure Kaštelan in Milan Gurčinov. Govoril je tudi tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor. Opisal je položaj in vlogo literarnega glasnika narodnostne manjšine in poudaril pomen knjige, ki naj bo tesneje in najintimneje povezuje to manjšino z matično domovino, z njeno kulturo in njenim življenjem.
Pavlović, Jure Kaštelan in Milan Gurčinov. Govoril je tudi tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor. Opisal je položaj in vlogo literarnega glasnika narodnostne manjšine in poudaril pomen knjige, ki naj bo tesneje in najintimneje povezuje to manjšino z matično domovino, z njeno kulturo in njenim življenjem.
Danes nam je tiskovna služba kongresa posredovala tudi govor vietnamskega pesnika Vu-Hoang Chounga, ki je prispel na kongres z zamudo. V svojih izvajanjih predvsem pozdravlja »jugoslovanske brate« in jim izraža svoje simpatije in prijateljstvo. To prijateljstvo izvira, po njegovih besedah, iz podobnih čustvovanj Vietnamcev in Jugoslovanov: »Odpor proti tuji nadvladi in sleherni agresiji, želja po miru, ljubezen do poezije.«
Matej Bor se je zahvalil vsem, ki so prispevali k uspehu kongresa, tistim, ki so govorili, tistim, ki niso govorili in tudi tistim, ki so govorili hrupno, nekaterikrat malce samo po kuloarjih. Končal pa je z besedami: »Dovolite, da zaključim v jeziku dežele, ki je ponosna, da je mogla biti gostiteljica temu velikemu in pomembnemu kongresu, in sicer z besedami našega Prešerna, s katerim smo ob vstopu v to kongresno leto pozdravili vse PEN klubske centre in s tem vse pisatelje sveta: Žive naj vsi narodi...«
Opoldne se je začela ključna seja, ki jo je vodil predsednik slovenskega centra PEN in predsednik kongresnega odbora Matej Bor. Prvi je govoril madžarski književnik Istvan Söter, za njim predstavnik UNESCO Francos Roger Caillois. Jean Camp, predstavnik posebnega centra PEN v Franciji, ki zastopa provansalski Langue d'oc, je predlagal resolucijo, ki obsoja nasilje nad španskimi, katalonskimi in portugalskimi pisatelji in se zavzema za njihove osnovne svoboščine in pravice. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Generalni sekretar David Carver je obvestil kongres, da sta ugledna latinskoameriška književnika Pablo Neruda in Miguel Asturias napisala pismo, ki poziva k solidarnosti z Juanom Boschom, nasilno odstranjenim predsednikom Dominikanske republike in obenem znanim latinskoameriškim pisateljem, kar je kongres pozdravil z aplavzom.
Nato sta govorila še dosedanji predsednik mednarodnega PEN Victor E. van Vriesland in novi predsednik Arthur Miller. Victor Vriesland se je predvsem zahvalil gostiteljem in organizatorjem in vsem, ki imajo zasluge za ta izredno uspešen kongres. Arthur Miller pa je med drugim ugotovil zavest skupne človečnosti, ki vlada med pisatelji, in izrazil, da je ta enotnost današnjemu svetu potrebnejša kot kdajkoli poprej. Izrazil je upanje, da se bo PEN razširil in okrepil na vseh kontinentih, ter ob koncu izrazil zahvalo jugoslovanski deželi, ki je sicer lahko majhna po svojih geografskih razsežnostih, ki pa je po svojih plemenitih lastnostih nedvomno med velikimi.
V razgovoru z novinarji je Matej Bor nato še izjavil, da je vesel, da se je kongres končal brez slehernih dogodkov, ki bi bili v nasprotju s stvarjo, kateri je bilo to srečanje posvečeno, se pravi v sporazumevanju in sodelovanju med narodi.
V poročilu o včerajšnjih razgovorih za okroglimi mizami je prof. Young dejal, da so bile razprave kljub temu, da so bili izraženi mnogi nacionalni in osebni pogledi, v celoti precizne in realne. Vsaka teorija je imela podporo nacionalnega in osebnega izkustva. »Za vsako okroglo mizo je vladal specifičen duh, toda ta duh je bil vselej iskren in prijateljski.« Med drugim je bilo govora o tem, ali obstaja nekaj, kar bi lahko imenovali priznan okus publike in ali se književnost more oziroma mora ravnati po njem. V tej zvezi je več književnikov govorilo o grobostih in spolnosti kot surovinah sodobne »množične literature« in o škodljivosti mentalitete, ki se kaže tudi v filmu in na televiziji. Pozornost je bila posvečena stalnim težnjam po nečem novem in problemu avantgarde. Bila je beseda o dejanjih, ki jih navdihuje samo iskrena želja po slavi in denarju, bila je izražena misel, da je tisto, kar ljudje imenujejo avantgardo, predhodnico, v resnici lahko tudi zadaj.
Cel problemski kompleks je bil načet z vprašanjem: Kakšno stališče naj zavzame književnost do sredstev množičnih komunikacij? Ali so njihovi interesi skladni ali nasprotujoči si? Tu so prišla do izraza celo različna mnenja že glede same definicije množičnih komunikacij. Za neko okroglo mizo se razpravljavci niso mogli sporazumeti niti o tem, ali sodi novinarstvo med množična komunikacijska sredstva. Nekateri govorniki so množična občila primerjali z nekakšno pošastjo, ki lahko uniči svojega tvorca. Vendar je večina pozitivno ocenila moderna množična komunikacijska sredstva kot potencialne instrumente neke nove klasične dobe, v kateri bo znova dosežena enotnost med pisateljem in občinstvom.
Protestna resolucija, ki jo je danes sprejel kongres, se glasi: »33. kongres mednarodnega PEN je bil seznanjen z nedavnimi dogodki, katerih žrtve so spet postali predstavniki španske, katalonske in portugalske književnosti, in soglasno protestira proti nepopisnim postopkom, ki so stalno in z vedno enako ostrino uperjeni proti trem iberskim literaturam: stanovsko združenje portugalskih književnikov je bilo razpuščeno zgolj zato, ker je izvajalo svojo pravico, da nagrajuje književna dela; katalonski jezik nima možnosti, da bi se razvijal z normalnim publiciranjem in kritiko; španskim profesorjem grozi revščina; nad pisatelji so razglasili prepoved, bodisi doma z odvzemom potnih listov ali v tujini, kjer jim nočejo izdajati konzularnih vizumov. To se je zgodilo tudi z Joséjem Bergaminom, častnim gostom kongresa PEN. Isto velja za sedem drugih piscev, ki so bili prav tako povabljeni, naj se udeleže kongresa.«
Mednarodni PEN izraža vso svojo solidarnost španskim, katalonskim in portugalskim intelektualcem, ki so ostali zvesti načelom svobodnega izražanja, in podpira njihova nenehna prizadevanja, da bi dobili od svojih vlad tiste osnovne svoboščine, ki jim gredo.«
Zvečer je v imenu ZIS sekretar za informacije Gustav Vlahov priredil za udeležence kongresa slovesen sprejem v vili Bled.
Jutri odpotuje velik del književnikov, ki so sodelovali na blejskem kongresu, na tridnevni izlet v Dubrovnik, kjer se bodo spomnili tamkajšnjega zgodovinskega kongresa PEN iz l. 1933 in prisostvovali otvoritvi dubrovniških letnih iger.
TIT VIDMAR
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Refleksija in publicistika
- Archival material identifier
- 1965-07-4201-4300_4121