Na ruševinah in na akcijah...
L. Smasek, Večer, 10. 7. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
OB 20-LETNICI OSVOBODITVE O ZAČETKIH DELA CELJSKEGA GLEDALIŠČA PO OSVOBODITVI
PREDSTAVA JE BILA 8. JULIJA 1945: BOROVI RAZTRGANCI
Na ruševinah in na akcijah...
POGOVOR Z DOLGOLETNIM VODJEM IN UPRAVNIKOM CELJSKEGA
GLEDALIŠČA FEDORJEM GRADIŠNIKOM
Povejte, prosim, kako se je začelo gledališko delo v osvobojenem Celju?
Amatersko, z žarom, prizadevnostjo in veseljem. Ko sem se 15. junija 1945 vrnil v Celje po dolgi poti iz Beograda prek Murske Sobote, Ljutomera in Ormoža (v imenu SNOS sem prevzemal lekarne od madžarskih in nemških lastnikov), sem tukaj že našel stare znance Tomažiča, Radovana Gobca, Milana Stanteta, Hinka Leskovška.
Prva predstava?
Borovi Raztrganci 8. julija 1945. Režiral je Hinko Leskovšek, sceno pa je pripravil Karel Zelenko.
Prvi ansambel?
Jože Tomažič, Gustav Grobelnik, Marica Frecetova, Milan Stante, Hinko Leskovšek, Avgust Sedej, Karel Golob, Ana Golobova. Franc Mirnik, Stanko Perc, Sonja in Tea Rakuša, Helena Rajkova. Bogdana Vrečkova, Branko Gombač in Angela Sedarjeva.
Delati pa smo začeli sredi junija.
Kje ste nastopali?
Prve predstave smo imeli v narodnem domu, kasneje pa v kinu Metropol.
Kako dolgo ste imeli amaterski status?
Do 6. decembra 1950, ko smo se od začetnega okrožnega gledališča Celje prek ljudskega gledališča prebili do poklicnega Mestnega gledališča
Kaj pa vaš delež pri teh začetkih?
Na začetku je imel glavno besedo Jože Tomažič. Pri prvi uprizoritvi Raztrgancih, še nisem sodeloval. Nastopil sem šele 15. septembra v Kralju na Betajnovi (igral sem Kantorja in režiral). Takrat sem tudi prevzel vodstvo gledališča.
S kakšnim problemom ste se kot vodja gledališča najbolj otepali?
Predvsem: denarja ni bilo. Predstave smo opremljali sami izvajalci, včasih sem izpraznil celo svojo sobo, vse pohištvo sem spravil od doma na oder.
Njena finančna pomoč je bila samo občasna in simbolična.
Kako ste delali takrat?
Po službah, zvečer, ker nismo imeli ustreznih prostorov (narodni dom so Nemci demolirali), smo vadili v zasebnih stanovanjih.
Bi lahko povedali, kakšen je bil repertoar prve povojne sezone?
Raztrganci, Slovenska pesem (zborna recitacija na ruševinah celjskega narodnega doma, na dvorišču, režiser je bil Hinko Leskovšek, 21. julija), Kralj na Betajnovi, 15. 9. 1945 (v Celju 5 predstav, gostovanja v Mariboru, na Vranskem), Živa kri (množični recitacijski nastop v narodnem domu, 16. 9. 1945, režija Milan Stante, scena Karel Zelenko), Vdova Rošlinka, 17. 11. 1945 (v Celju 4 predstave, gostovan v Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Hrastniku, Mozirju, Žalcu, Smarju pri Jelšah...), Revizor 17. 1. 1946 (režija in scena Milan Stante, gostovanja v Laškem in Mariboru), Hlapci, 9. aprila 1946 (to je bila obenem prva predstava v sedanjem kinu Metropol, zrežiral pa sem jo jaz), imeli smo tudi prvo krstno predstavo Roševe Mokrodolce, 26. aprila 1946 (režija Jože Tomažič, gostovanja v Slovenski Bistrici, Storah, Zrečah, Šentjurju, Mozirju...), Matura, 30. junija 1946 (režija Jože Tomažič, 4 predstave v Celju, gostovanja v Ptuju, Dobrni, Ormožu, Dornavi), Skoljka, 23. 7. 1946.
Imeli ste torej v eni sezoni 10 premier, in to kot amaterji, po svojem rednem delu, poleg tega pa še precej ponovitev. Kako vam je uspelo to resnično veliko dejanje?
Elan igralcev je bil velik, vsi smo bili navdušeni za delo, pravo veselje je bilo ustvarjati s takšnim ansamblom, ki je vztrajal, čeprav so vsi imeli s tem nastopanjem samo stroške. Kostume si je moral vsakdo sam omisliti, saj ni bilo garderobe, itd. itd...
Ste morda registrirali še kaj iz tistih »herojskih« časov?
O, ja, recimo gostovanje na progi Šamac–Sarajevo ali pa turnejo po Slovenskem primorju. Na progi smo gostovali z Nušičevo Gospo ministrico, Novim domom Bulgakova, Klopčičevo Materjo in Brunštajnovo Katjušo. Imeli smo tudi tri predstave na dan, na improviziranih odrih in pred hvaležnim brigadirskim občinstvom... (gostovanje na progi Samac-Sarajevo)
(NADALJEVANJE S 5. STRANI)
Rošlinka, 17. 11. 1945 (v Celju 4 predstave, gostovan v Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Hrastniku, Mozirju, Žalcu, Smarju pri Jelšah...), Revizor 17. 1. 1946 (režija in scena Milan Stante, gostovanja v Laškem in Mariboru), Hlapci, 9. aprila 1946 (to je bila obenem prva predstava v sedanjem kinu Metropol, zrežiral pa sem jo jaz), imeli smo tudi prvo krstno predstavo Roševe Mokrodolce, 26. aprila 1946 (režija Jože Tomažič, gostovanja v Slovenski Bistrici, Storah, Zrečah, Šentjurju, Mozirju...), Matura, 30. junija 1946 (režija Jože Tomažič, 4 predstave v Celju, gostovanja v Ptuju, Dobrni, Ormožu, Dornavi), Skoljka, 23. 7. 1946.
Imeli ste torej v eni sezoni 10 premier, in to kot amaterji, po svojem rednem delu, poleg tega pa še precej ponovitev. Kako vam je uspelo to resnično veliko dejanje?
Elan igralcev je bil velik, vsi smo bili navdušeni za delo, pravo veselje je bilo ustvarjati s takšnim ansamblom, ki je vztrajal, čeprav so vsi imeli s tem nastopanjem samo stroške. Kostume si je moral vsakdo sam omisliti, saj ni bilo garderobe, itd. itd...
Ste morda registrirali še kaj iz tistih »herojskih« časov?
O, ja, recimo gostovanje na progi Šamac–Sarajevo ali pa turnejo po Slovenskem primorju. Na progi smo gostovali z Nušičevo Gospo ministrico, Novim domom Bulgakova, Klopčičevo Materjo in Brunštajnovo Katjušo. Imeli smo tudi tri predstave na dan, na improviziranih odrih in pred hvaležnim brigadirskim občinstvom. S tovornjaki so nas prevažali iz kraja v kraj.
Na Primorskem smo gostovali od 22. 9. do 1. 10. 1947 (s Celjskimi grofi in Gospo ministrico) v Tolminu, Idriji, Šempetru, Bovcu, Sežani, Ilirski Bistrici, Postojni, Ajdovščini, z improviziranimi »garderobami« na prostem, toda veseljem do igranja in z njim razveseljevanja drugih.
Tako je bilo v tistih prvih letih po vojni, ki so danes že dvajset let za nami.
L. Smasek
»Garderoba« na prostem — frizer Riko Grobelnik in Fedor Gradišnik (gostovanje na Primorskem)
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče Gostovanja Ljubiteljsko gledališče
- People
- Branislav Nušić Mihail Afanasjevič Bulgakov Milan Stante Branko Gombač Hinko Leskovšek Fedor Gradišnik Radovan Gobec Karel Zelenko Jože Tomažič Karel Golob Bogdana Vrečko Gustav Grobelnik France Klopčič Franc Mirnik Avgust Sedej Ana Golob Angela Sadar - Vorbach Marica Frece Tea Rakuša Stanko Perc
- Producers
- SLG Celje
- Productions
- SLOVENSKA PESEM, Leskovšek, 1945 KRALJ NA BETAJNOVI, Gradišnik, 1945 ŽIVA KRI, Stante, 1945 REVIZOR, Stante, 1946 HLAPCI, Gradišnik, 1946 MOKRODOLCI, Tomažič, 1946 MATURA, Tomažič, 1946 NOVI DOM, Gradišnik, 1947 GOSPA MINISTRICA, Tomažič, 1947 MATI, Gradišnik, 1947 KATJUŠA, Tomažič, 1947
- Archival material identifier
- 1965-07-4201-4300_4153