Je to vsakdanja resničnost?
Mladina, 12. 2. 1968
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
POLETJA JE KONEC POLETJA JE KONEC POLETJA JE KONEC POLETJA JE KO
ulat
12.2.
JE TO
VSAKDANJA
RESNIČNOST?
Slovenska televizija nam je
januarja prikazala TV film
Poletja je konec, ki ga je po
zamisli Gorazda Mišiča in z
dialogi A. Hienga in Branka
Sömna režiral Dušan Prebil.
Ker so pri nas TV filmi zelo
redki in že sami po sebi do-
godek, zlasti pa zato, ker ob-
ravnava film izključno odno-
se med mladimi ljudmi, smo
se odločili, da naj o filmu
spregovore mladi sami in po-
vedo, ali film po njihovem
realno prikazuje današnjega
mladega človeka.
V svoji osnoi je posameznik
prilagojen drubenemu okolju,
pa naj bodo negova odstopanja
še tako vidna. Današnja mladina
je prilagojena pogojem, ki jih
ima za svoje žvljenje in se sa-
mo po tem ralikuje od prejš-
njih generacij. Tudi nekoč so se
mladi ljudje želi uveljavljati na
različne načine (med vojno so
zgrabili za puše, danes skušajo
protestirati preti zlemu s čud-
nim vedenjem, oblačenjem...),
tudi nekoč so se mladi ljudje
zaljubljali ali pa so ostali pri
medsebojnih sikih neprizadeti.
Prikazati mladino v »vezeh« so-
dobnega sveta, napredka, znano-
sti, je pogumen korak, ki pa je
često kljub svojemu pogumu le
reven izsek nekega okolja.
Na našo majhno anketo
smo dobili kar precej odgo-
vorov, seveda pa ni rečeno,
da je v teh odgovorih zajeto
mnenje vseh, ki so film gle-
dali. Vendar menimo, da je
nekaterih enotnih stališč ob-
enem pa zaradi diametralno
nasprotnih mnenj le možno
dati neke zelo okvirne za-
ključke.
Predvsem: vsi, tudi tisti, ki
odklanjajo film, se strinjajo,
da bi radi na TV še gledali
filme z mladinsko tematiko.
In večini je bil film všeč.
Menijo, da realno prikazuje
odnose med mladimi, oziro-
ma odnose med manjšim de-
lom naše današnje mladine.
Kar precej pa jih je, ki so
si tako mnenje ustvarili ob
lastnih podobnih doživetjih.
Zato je vmes precej čustve-
nosti in s tem seveda realni
kritični odnos do filma osla-
bi. Značilno je namreč, da je
večina prispevkov od deklet,
saj so se oglasili samo štirje
fanti. Le malokateri tudi oce-
njujejo film kot film, am-
pak je njihova pozornost
usmerjena izključno na pri-
kazovanje medsebojnih odno-
sov, kar pa je tudi razum-
ljivo, saj ne gre za filmske
kritike. Ne glede na kritično
oceno filma tej smo se od-
nvienenkon
mladih - lahko rečemo, da
je film vzbudil zanimanje
med mladimi, da je naletel
na popolno odobravanje bolj
pri osebno prizadetih in da
po mnenju mladih prikazuje
en del življenja mladine, če-
prav se pa s takim načinom
življenja vsi ne strinjajo ni-
ti se jim ne zdi potrebno te-
na prikazovati.
Zaradi pomanjkanja pro-
tora smo morali prispevke
rajšati, predvsem tisto, kar
e ponavlja (da si še želijo
Ime z mladinskimi temami
p.), nekaj jih pa sploh ni-
mo mogli objaviti, vendar se
v ocenah ne razlikujejo od
bjavljenih.
»Poletja je konec«, ta sloven-
ski televizijski film, pokaže, da
so se ustvarjali zelo trudili, da
bi napravili uretnino, a njihov
trud je ostal nepoplačan. Za film
so izbrali nekaj lepih mladih lju-
di, ki precekrat pogovarjajo
kar v ljubljanšini, kar gledalca
zelo moti. Glavni junak je lepo-
tec, ki ves čas govori o globoki
filozofski probmatiki, v kateri
se navadno znadejo otroci star-
šev, ki vse peveč nudijo, je
igralec naveličanec, vendar zelɔ
razgledan. Le kdaj ima čas za
izobraževanje, ko ga zabava z
mladimi deklei tako zanima?
Na gledalca by moral delovati
negativno, ko vndar zapelje de-
klico z otroškim obrazom, a je
vseeno še najbcj simpatičen, Si-
cer pa se moreno vprašati, ka-
ko je pravzaprv s to zapelja-
nostjo. Prvič: ekle ima doma
svojega fanta, o katerem tako.
često sanjari ir celo ob zbliža-
nju s tem obmorskim mladeni-
čem misli nanj a gre vendar s
prijateljicami ama na morje.
Drugič: po vse verjetnosti na
pocitnice ni prila nedotaknjena.
Tretjič: fant ji reče samo dva-
krat, če bi šla z njim na obalo
in že izpolni regovo željo, če-
prav lahko slut, da se bo nekaj
zgodilo. Ko se tisto nekaj zgo-
di, se skuša opravičiti tako, da
jo je fant pač zapeljal, čeprav
slednji z njo pretrgal stikov
in jo še vedno obiskuje. Potem
se deklica zastobusom odpelje
domov in med vožnjo se pred
njo vrste vse like, teh počitnic
(Capri, c'est fini. Morda ce-
lo sklene, da to svojemu fantu
vse povedala in mu na lep način
razložila,
da imajo počitnice
skriven čar, ki lahko premami
še tako pridno dekle.
Film pa je treba pohvaliti, da
prikazuje tudi lepole in zanimi-
vosti naše obale. Snemalec se
je zelo izkazal tudi igranje teh
mladih ljudi je bilo dobro. Tekst
pa je popolnoma neprimeren za
počitniško druščino.
Sebe v tem filmu nisem našla,
pa tudi drugače to ni film, ki
bi prikazal mlade ljudi v vsej
njihovi resničnosti (končajo šo-
le, pa ne dobe zaposlitve, v šole
se vozijo iz oddaljenih krajev,
doživljajo uspehe in neuspehe
itd.) Resničnost, grobo rečeno,
vsakdanjost, bi lahko odkrila še
marsikaj drugega in tedaj bi
lahko rekli, da smo našli sebe.
Marija Švajncer, ml.
ŠE VEČ
PODOBNIH
FILMOV...
Nisem filmski kritik, zato tudi
ne bom mogla oceniti filma kot
kritik. Vseeno pa sem se odlo-
čila, da napišem besedo ali dve
o tem filmu, za katerega lahko
rečem že na začetku, da je bil
zelo dober. Film me je prijetno
presenetil. Toda zakaj naj bi
me ravno ta film tako navdušil,
saj je bil na eni strani sila pre-
prost? Osrednja téma filma je
ljubezen; to ni pač nič novega,
saj je danes večina filmov na to
témo. Vendar je na drugi strani
to film s popolno novo témo;
témo, ki je nam mladim zelo
blizu, a jo zelo pogrešamo. Film
prikazuje resnične odnose med
mladimi. Téma ni izmišljena. To
ni pravljica o fantu in dekletu,
ki se slučajno srečata, zaljubita
in se razideta. NE, to ni prav-
ljica s srečnim koncem, to je
utrinek iz resničnega življenja z
žalostnim koncem.
Ali lahko današnji mlad
človek najde v filmu vsaj del
sebe? Mislim, da na to vpraša-
nje brez premišljanja odgovo-
rim: da. Vem, da je marsikdo
videl v filmu svojo podobo;
pravzaprav lahko rečem, da je
večina mladih našla v filmu, svoj
jaz Zlasti velja to za fante.
Takšni »Janezi«, ki jih ni malo,
se lahko pogledajo v ogledalo
in se vprašajo, zakaj so takšni.
Zakaj se hočejo samo zabavati
z dekleti? Zakaj samo izkoristijo
dekle in jo potem še pogledajo
ne? Zakaj jim ni do resnične
ljubezni? Kaj pa dekleta? Vem,
da bo tudi nekaj deklet našlo
svojo podobo v Saši; vendar mi-
slim, da bo takih deklet manj
kot »Janezov«, Morda bo najbo-
lje, da na tem mestu omenim
svoje lastne izkušnje s fanti, kaj-
ti deloma sem tudi jaz našla del
sebe v Saši in doživela podobno
zgodbo na morju...
Želela bi, da bi še kdaj gledala
film na témo mladih. Upam, da
ni to samo moja želja.
Jožica Kruh
Glavna igralca Miša Hribar in Janez Vajevec v TV filmu Poletja je konec
TUDI
DRUGAČNI
SMO...
Novi igrani slovenski TV film
»Poletja je konec«, je slab. Ta
film o mladih je plehka, plitva
in prazna zgodba, je odraz nepo-
znavanja mladine njenih te
ženj in življenja nasploh.
Avtorji filma A. Hieng, B. Sö-
men in D, Prebil so izredno témo
0 počitniških dogodivščinah
vzdolž morske obale, ki daje raz
sežne izrazne in oblikovne mož-
nosti, spremenili v skelet, oble-
čen v konfekcijo, ki
de
Fant dvajsetih let, živeč v izo-
bilju (sicer ne bi mogel imeti
avtomobila). željan avantur, si
izbere dekle, ki naj bi postala
ena izmed trofej. Kmalu jo osvo-
ji in se še prej z njo spre in
razide.. Kakšna banalnost!
Priznam, da smo fantje željni
osvajanja, vendar smo lahko tu-
di romantiki. Prav tako smo
zmožni čustvovanja... Nismo
samo taki kot sta nas v prota-
gonistu poosebila avtorja. Ne
lutke, temveč junaka iz mesa in
krvi, s slabostmi in vrlinami naj
bi bila ustvarila!
Takšni tudi smo.
O junakinji ne bi sodil...
mimogre
tudi ne ugaja.
M. B.
NAVDUŠENA
SEM...
Slovenski TV film »Poletja je
konec« je navdušil mnoge gle-
dalce tudi v našem kraju. Poseb-
no je bila nad njimi navdušena
mladina, saj je film eden redkih,
ki se je tako približal mladini.
Tudi meni je ugajal. Zdi se mi,
da film ne pretirava in da pri-
kazuje odnose med mladimi take
kot so, Edino za oba igralca
Janeza in Sašo bi rekel, da sta
v nekaterih prizorih preveč sa-
njava, preveč zamišljena.
Drugače je film zgodba, ki se
lahko zgodi vsakomur in se je
nekaj podobnega zgodilo tudi
meni
DOBER FILM
... Mislim, da je to dokaj dober
film. Odnose med mladimi obravnava
realno in zgodba se odvija spontano.
Ne bi mogel govoriti, da film potvar-
ja (to mlado noro življenje), moram
pa pripomniti, da je sama vsebina
prikazana nekoliko subjektivno. V tej
tem bi se lahko dotaknili še drugih
zanimivih, ali bolje perečih proble-
mov, ki se radi vpletejo (in to zelo
»neprisiljeno«) v potek dogajanja pri
takih srečanjih.
Mislim, da so bili z menoj vred
presenečeni tudi drugi mladi ljudje
in so lahko našli v filmu del sebe.
Današnji mladi človek išče pač avan-
ture. Ostane pa vprašanje, ali je to
početje pravilno? Pri filmu sem po-
grešal prav vprašanje, ki bi pri gle-
dalcu na koncu sprožilo intenzivnejše
razmišljanje o samem filmu... Za-
Anica Kamnikar
VSAK S
SVOJEGA
STALIŠČA
nimiv je bil intervju z igralci v fil-
mu.
Vloge so odigrane zelo sproščeno in
želimo si lahko samo to, da bi s
takšnimi filmi nadaljevali.
BRANKO NOVAK
Nisem
strokovnjak za
filmsko kritiko, vendar pa menim,
da je v filmu zajeto bistvo takih
kratkotrajnih počitniških avanturic.
V glavnem film ne potvarja odnosov
med dvema mladima človekoma, sku-
ša jih prikazati dokaj realno. Seveda
pa je odgovor na prvo in tudi drugo
vprašanje v veliki meri odvisen od
vsakega posameznika, saj si dva in
dva človeka nista enaka in tako tudi
gleda na medsebojne odnose vsak
svojega stališča. Prav tako se zgodi,
da je nekdo osebam iz te zgodbe v
marsičem podoben ali pa obratno, da
nima z njimi ničesar skupnega. No,
meni je bil film všeč in upam, da ta,
ki smo ga imeli priliko videti, ni bil
zadnji.
LEA SVETLIK
SASA-SLABA
STRAN FILMA
Novi slovenski film Poletja je konec
je bil zame prijetno presenečenje.
Lepo je spet videti domače TV delo.
še posebej, če obravnava sodobno te-
mo. Če pa je to še film mladih za
mlade, je vse še lepše.
Tema filma je dobra, žal pa to ne
velja povsem za izvedbo. Res je, da
film prikazuje del sodobne mladine
takega, kot je in da vsak mlad človek
lahko najde v filmu košček nekega
svojega doživetja, ker je pač mlada
ljubezen skoraj vedno nestanovitna,
ko išče svojo podobo in lahkomiselna,
ko misli, da jo je našla; vendar, za
ta film ne moremo reči, da je ogle-
dalo slovenske mladine. Samo del-
manjši del mladine, živi tako, večina
pa na morju in tudi drugod ne do-
življa takih zgodbic«. Morda velja to
bolj za Sašo, kot za Janeza...
Janez je precej veren prikaz fantov
ne le sodobnih. Verjetno bo kar
res, kar je sam rekel, da fantje ved-
no poskušajo izkoristiti gužvo«, če
jim to uspe, je odvisno od Saše, in
Saša je bila slaba stran tega filma.
Zakaj je bilo zanjo nenadoma konec
počitnic? Je bila res tako razočarana
nad Janezom? Toda, kaj ni sama pri-
pravila prav takega razočaranja svo-
jemu fantu?!
MIRJAM ZUPANČIČ
SAMO ZA
BEATNIKE...
Film mi je zapustil globoke vtise,
saj govori o resničnem življenju mla-
de generacije. Marsikateri mladostnik
ali mladinka našega časa lahko v fil-
mu najde samega sebe..
Seveda so tudi mladi, ki so
laiki v tem tako imenovanem beat-
niškem načinu življenja, ki se za to
zvrst ne zanimajo, niso nikakršni
avanturisti itd...
... Mnogo mladih v današnjem ča
su pa je žal takih, kot jih prikazuje
film
Za film Poletja je konec bi
lahko rekel brez premisleka, da je
slej ko prej film brez določene vse-
bine, hkrati pa je zelo poučen.
RAJKO PILTAVER
SLABO,
ZELO SLABO
Bolj ali manj vsi vemo, da je
svet pokvarjen in
tako
prav
ljudje, ki v njem žive. Čeprav
se nekateri
ogibamo njegovih
slabosti in drugi brodimo po
njih, smo vendar globoko pre-
pričani, da dobro zmaga nad
zlim. Seveda ni vedno tako in
vzrok lahko v večini primerov
izvemo. V filmu Poletja je ko-
nec pa nikakor ne. Fant Ja-
nez je pokvarjen - pokvarjen
namreč zato, ker čutimo, da mo-
rajo (skoraj obvezne) avanture
na morju odpasti. Ko gledaš,
kako »meša« naivno Sašo, pa
vendarle čutiš, da se to dogaja
vsak dan in ne le na morju. V
mladi družbi na počitnicah je
izjema Saša, ki jo režiser pri-
kaže tako naivno, da dobi člo-
vek vtis, da je biti zaljubljen,
pošten in iskren, nekaj zares
smešnega. Zato je film slab, zelo
slab. Vloga Janeza bi bila lahko
bolje zaigrana, vloga Saše, ki ni
zahtevna, pa je zaigrana brez
posluha in truda, ki ga zahteva
delo pri filmu. Nedoumni pogled
njenih temnih oči nas spremlja
skozi ves film. Poslovi se od
nas z žalostnim pogledom, ki
pravi, da svet je in bo ostal
slab. Mi pa se poslovimo od
filma prazni in slabe volje -
tudi zaradi vmesnih intervjujev
(nepotrebnih!)
Tanja Česen
VSEM
,,JANEZOM"
Pričakovala sem, da bom v filmu
Poletja je konec, videla del življenja
nas mladih, bilo pa je le nekaj fraz
in banalnih izrazov, pravega, resnič-
nega življenja pa ni bilo videti.
Mladi ljudje se ne pogovarjamo ta-
ko. Naj »Janez« nikar ne misli, kako
duhovit je in zabaven. Sploh ne, sa-
mo narejen in plehek. Vse nejgove
besede niso ničesar povedale; mogoče
samo tiste, ki jih je povedal v dia-
logu med prekinitvijo filma, namreč
,Izkoristi gužvo'.
Razočarana bi bila, če bi bili vsi
fantje taki in bi hodili na morje res
samo zaradi avantur in bi potem
rekli dekletu, ki bi se ga naveličali
s cinizmom »punca«.
Film bi bil moral predstaviti večino
mladih in ne samo del mladih, nam-
reč tistih, ki imajo »očetov avto« in
dovolj denarja, poleg tega pa veliko
praznih besed ...
VLASTA PAVLIČ
NEKAJ NOVEGA
Ogledala sem si TV film
»Poletja je konec«. Z navduše
njem sem spremljala film.
... To, kar prikazuje film, se
dogaja nam mladim vsak dan,
a vendar se nam zdi, da smo vi-
deli nekaj novega
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Film in TV
- Archival material identifier
- 1968-02-9701-9800_9819-9820-9822