Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Je to vsakdanja resničnost?

Mladina, 12. 2. 1968

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
POLETJA JE KONEC POLETJA JE KONEC POLETJA JE KONEC POLETJA JE KO ulat 12.2. JE TO VSAKDANJA RESNIČNOST? Slovenska televizija nam je januarja prikazala TV film Poletja je konec, ki ga je po zamisli Gorazda Mišiča in z dialogi A. Hienga in Branka Sömna režiral Dušan Prebil. Ker so pri nas TV filmi zelo redki in že sami po sebi do- godek, zlasti pa zato, ker ob- ravnava film izključno odno- se med mladimi ljudmi, smo se odločili, da naj o filmu spregovore mladi sami in po- vedo, ali film po njihovem realno prikazuje današnjega mladega človeka. V svoji osnoi je posameznik prilagojen drubenemu okolju, pa naj bodo negova odstopanja še tako vidna. Današnja mladina je prilagojena pogojem, ki jih ima za svoje žvljenje in se sa- mo po tem ralikuje od prejš- njih generacij. Tudi nekoč so se mladi ljudje želi uveljavljati na različne načine (med vojno so zgrabili za puše, danes skušajo protestirati preti zlemu s čud- nim vedenjem, oblačenjem...), tudi nekoč so se mladi ljudje zaljubljali ali pa so ostali pri medsebojnih sikih neprizadeti. Prikazati mladino v »vezeh« so- dobnega sveta, napredka, znano- sti, je pogumen korak, ki pa je često kljub svojemu pogumu le reven izsek nekega okolja. Na našo majhno anketo smo dobili kar precej odgo- vorov, seveda pa ni rečeno, da je v teh odgovorih zajeto mnenje vseh, ki so film gle- dali. Vendar menimo, da je nekaterih enotnih stališč ob- enem pa zaradi diametralno nasprotnih mnenj le možno dati neke zelo okvirne za- ključke. Predvsem: vsi, tudi tisti, ki odklanjajo film, se strinjajo, da bi radi na TV še gledali filme z mladinsko tematiko. In večini je bil film všeč. Menijo, da realno prikazuje odnose med mladimi, oziro- ma odnose med manjšim de- lom naše današnje mladine. Kar precej pa jih je, ki so si tako mnenje ustvarili ob lastnih podobnih doživetjih. Zato je vmes precej čustve- nosti in s tem seveda realni kritični odnos do filma osla- bi. Značilno je namreč, da je večina prispevkov od deklet, saj so se oglasili samo štirje fanti. Le malokateri tudi oce- njujejo film kot film, am- pak je njihova pozornost usmerjena izključno na pri- kazovanje medsebojnih odno- sov, kar pa je tudi razum- ljivo, saj ne gre za filmske kritike. Ne glede na kritično oceno filma tej smo se od- nvienenkon mladih - lahko rečemo, da je film vzbudil zanimanje med mladimi, da je naletel na popolno odobravanje bolj pri osebno prizadetih in da po mnenju mladih prikazuje en del življenja mladine, če- prav se pa s takim načinom življenja vsi ne strinjajo ni- ti se jim ne zdi potrebno te- na prikazovati. Zaradi pomanjkanja pro- tora smo morali prispevke rajšati, predvsem tisto, kar e ponavlja (da si še želijo Ime z mladinskimi temami p.), nekaj jih pa sploh ni- mo mogli objaviti, vendar se v ocenah ne razlikujejo od bjavljenih. »Poletja je konec«, ta sloven- ski televizijski film, pokaže, da so se ustvarjali zelo trudili, da bi napravili uretnino, a njihov trud je ostal nepoplačan. Za film so izbrali nekaj lepih mladih lju- di, ki precekrat pogovarjajo kar v ljubljanšini, kar gledalca zelo moti. Glavni junak je lepo- tec, ki ves čas govori o globoki filozofski probmatiki, v kateri se navadno znadejo otroci star- šev, ki vse peveč nudijo, je igralec naveličanec, vendar zelɔ razgledan. Le kdaj ima čas za izobraževanje, ko ga zabava z mladimi deklei tako zanima? Na gledalca by moral delovati negativno, ko vndar zapelje de- klico z otroškim obrazom, a je vseeno še najbcj simpatičen, Si- cer pa se moreno vprašati, ka- ko je pravzaprv s to zapelja- nostjo. Prvič: ekle ima doma svojega fanta, o katerem tako. često sanjari ir celo ob zbliža- nju s tem obmorskim mladeni- čem misli nanj a gre vendar s prijateljicami ama na morje. Drugič: po vse verjetnosti na pocitnice ni prila nedotaknjena. Tretjič: fant ji reče samo dva- krat, če bi šla z njim na obalo in že izpolni regovo željo, če- prav lahko slut, da se bo nekaj zgodilo. Ko se tisto nekaj zgo- di, se skuša opravičiti tako, da jo je fant pač zapeljal, čeprav slednji z njo pretrgal stikov in jo še vedno obiskuje. Potem se deklica zastobusom odpelje domov in med vožnjo se pred njo vrste vse like, teh počitnic (Capri, c'est fini. Morda ce- lo sklene, da to svojemu fantu vse povedala in mu na lep način razložila, da imajo počitnice skriven čar, ki lahko premami še tako pridno dekle. Film pa je treba pohvaliti, da prikazuje tudi lepole in zanimi- vosti naše obale. Snemalec se je zelo izkazal tudi igranje teh mladih ljudi je bilo dobro. Tekst pa je popolnoma neprimeren za počitniško druščino. Sebe v tem filmu nisem našla, pa tudi drugače to ni film, ki bi prikazal mlade ljudi v vsej njihovi resničnosti (končajo šo- le, pa ne dobe zaposlitve, v šole se vozijo iz oddaljenih krajev, doživljajo uspehe in neuspehe itd.) Resničnost, grobo rečeno, vsakdanjost, bi lahko odkrila še marsikaj drugega in tedaj bi lahko rekli, da smo našli sebe. Marija Švajncer, ml. ŠE VEČ PODOBNIH FILMOV... Nisem filmski kritik, zato tudi ne bom mogla oceniti filma kot kritik. Vseeno pa sem se odlo- čila, da napišem besedo ali dve o tem filmu, za katerega lahko rečem že na začetku, da je bil zelo dober. Film me je prijetno presenetil. Toda zakaj naj bi me ravno ta film tako navdušil, saj je bil na eni strani sila pre- prost? Osrednja téma filma je ljubezen; to ni pač nič novega, saj je danes večina filmov na to témo. Vendar je na drugi strani to film s popolno novo témo; témo, ki je nam mladim zelo blizu, a jo zelo pogrešamo. Film prikazuje resnične odnose med mladimi. Téma ni izmišljena. To ni pravljica o fantu in dekletu, ki se slučajno srečata, zaljubita in se razideta. NE, to ni prav- ljica s srečnim koncem, to je utrinek iz resničnega življenja z žalostnim koncem. Ali lahko današnji mlad človek najde v filmu vsaj del sebe? Mislim, da na to vpraša- nje brez premišljanja odgovo- rim: da. Vem, da je marsikdo videl v filmu svojo podobo; pravzaprav lahko rečem, da je večina mladih našla v filmu, svoj jaz Zlasti velja to za fante. Takšni »Janezi«, ki jih ni malo, se lahko pogledajo v ogledalo in se vprašajo, zakaj so takšni. Zakaj se hočejo samo zabavati z dekleti? Zakaj samo izkoristijo dekle in jo potem še pogledajo ne? Zakaj jim ni do resnične ljubezni? Kaj pa dekleta? Vem, da bo tudi nekaj deklet našlo svojo podobo v Saši; vendar mi- slim, da bo takih deklet manj kot »Janezov«, Morda bo najbo- lje, da na tem mestu omenim svoje lastne izkušnje s fanti, kaj- ti deloma sem tudi jaz našla del sebe v Saši in doživela podobno zgodbo na morju... Želela bi, da bi še kdaj gledala film na témo mladih. Upam, da ni to samo moja želja. Jožica Kruh Glavna igralca Miša Hribar in Janez Vajevec v TV filmu Poletja je konec TUDI DRUGAČNI SMO... Novi igrani slovenski TV film »Poletja je konec«, je slab. Ta film o mladih je plehka, plitva in prazna zgodba, je odraz nepo- znavanja mladine njenih te ženj in življenja nasploh. Avtorji filma A. Hieng, B. Sö- men in D, Prebil so izredno témo 0 počitniških dogodivščinah vzdolž morske obale, ki daje raz sežne izrazne in oblikovne mož- nosti, spremenili v skelet, oble- čen v konfekcijo, ki de Fant dvajsetih let, živeč v izo- bilju (sicer ne bi mogel imeti avtomobila). željan avantur, si izbere dekle, ki naj bi postala ena izmed trofej. Kmalu jo osvo- ji in se še prej z njo spre in razide.. Kakšna banalnost! Priznam, da smo fantje željni osvajanja, vendar smo lahko tu- di romantiki. Prav tako smo zmožni čustvovanja... Nismo samo taki kot sta nas v prota- gonistu poosebila avtorja. Ne lutke, temveč junaka iz mesa in krvi, s slabostmi in vrlinami naj bi bila ustvarila! Takšni tudi smo. O junakinji ne bi sodil... mimogre tudi ne ugaja. M. B. NAVDUŠENA SEM... Slovenski TV film »Poletja je konec« je navdušil mnoge gle- dalce tudi v našem kraju. Poseb- no je bila nad njimi navdušena mladina, saj je film eden redkih, ki se je tako približal mladini. Tudi meni je ugajal. Zdi se mi, da film ne pretirava in da pri- kazuje odnose med mladimi take kot so, Edino za oba igralca Janeza in Sašo bi rekel, da sta v nekaterih prizorih preveč sa- njava, preveč zamišljena. Drugače je film zgodba, ki se lahko zgodi vsakomur in se je nekaj podobnega zgodilo tudi meni DOBER FILM ... Mislim, da je to dokaj dober film. Odnose med mladimi obravnava realno in zgodba se odvija spontano. Ne bi mogel govoriti, da film potvar- ja (to mlado noro življenje), moram pa pripomniti, da je sama vsebina prikazana nekoliko subjektivno. V tej tem bi se lahko dotaknili še drugih zanimivih, ali bolje perečih proble- mov, ki se radi vpletejo (in to zelo »neprisiljeno«) v potek dogajanja pri takih srečanjih. Mislim, da so bili z menoj vred presenečeni tudi drugi mladi ljudje in so lahko našli v filmu del sebe. Današnji mladi človek išče pač avan- ture. Ostane pa vprašanje, ali je to početje pravilno? Pri filmu sem po- grešal prav vprašanje, ki bi pri gle- dalcu na koncu sprožilo intenzivnejše razmišljanje o samem filmu... Za- Anica Kamnikar VSAK S SVOJEGA STALIŠČA nimiv je bil intervju z igralci v fil- mu. Vloge so odigrane zelo sproščeno in želimo si lahko samo to, da bi s takšnimi filmi nadaljevali. BRANKO NOVAK Nisem strokovnjak za filmsko kritiko, vendar pa menim, da je v filmu zajeto bistvo takih kratkotrajnih počitniških avanturic. V glavnem film ne potvarja odnosov med dvema mladima človekoma, sku- ša jih prikazati dokaj realno. Seveda pa je odgovor na prvo in tudi drugo vprašanje v veliki meri odvisen od vsakega posameznika, saj si dva in dva človeka nista enaka in tako tudi gleda na medsebojne odnose vsak svojega stališča. Prav tako se zgodi, da je nekdo osebam iz te zgodbe v marsičem podoben ali pa obratno, da nima z njimi ničesar skupnega. No, meni je bil film všeč in upam, da ta, ki smo ga imeli priliko videti, ni bil zadnji. LEA SVETLIK SASA-SLABA STRAN FILMA Novi slovenski film Poletja je konec je bil zame prijetno presenečenje. Lepo je spet videti domače TV delo. še posebej, če obravnava sodobno te- mo. Če pa je to še film mladih za mlade, je vse še lepše. Tema filma je dobra, žal pa to ne velja povsem za izvedbo. Res je, da film prikazuje del sodobne mladine takega, kot je in da vsak mlad človek lahko najde v filmu košček nekega svojega doživetja, ker je pač mlada ljubezen skoraj vedno nestanovitna, ko išče svojo podobo in lahkomiselna, ko misli, da jo je našla; vendar, za ta film ne moremo reči, da je ogle- dalo slovenske mladine. Samo del- manjši del mladine, živi tako, večina pa na morju in tudi drugod ne do- življa takih zgodbic«. Morda velja to bolj za Sašo, kot za Janeza... Janez je precej veren prikaz fantov ne le sodobnih. Verjetno bo kar res, kar je sam rekel, da fantje ved- no poskušajo izkoristiti gužvo«, če jim to uspe, je odvisno od Saše, in Saša je bila slaba stran tega filma. Zakaj je bilo zanjo nenadoma konec počitnic? Je bila res tako razočarana nad Janezom? Toda, kaj ni sama pri- pravila prav takega razočaranja svo- jemu fantu?! MIRJAM ZUPANČIČ SAMO ZA BEATNIKE... Film mi je zapustil globoke vtise, saj govori o resničnem življenju mla- de generacije. Marsikateri mladostnik ali mladinka našega časa lahko v fil- mu najde samega sebe.. Seveda so tudi mladi, ki so laiki v tem tako imenovanem beat- niškem načinu življenja, ki se za to zvrst ne zanimajo, niso nikakršni avanturisti itd... ... Mnogo mladih v današnjem ča su pa je žal takih, kot jih prikazuje film Za film Poletja je konec bi lahko rekel brez premisleka, da je slej ko prej film brez določene vse- bine, hkrati pa je zelo poučen. RAJKO PILTAVER SLABO, ZELO SLABO Bolj ali manj vsi vemo, da je svet pokvarjen in tako prav ljudje, ki v njem žive. Čeprav se nekateri ogibamo njegovih slabosti in drugi brodimo po njih, smo vendar globoko pre- pričani, da dobro zmaga nad zlim. Seveda ni vedno tako in vzrok lahko v večini primerov izvemo. V filmu Poletja je ko- nec pa nikakor ne. Fant Ja- nez je pokvarjen - pokvarjen namreč zato, ker čutimo, da mo- rajo (skoraj obvezne) avanture na morju odpasti. Ko gledaš, kako »meša« naivno Sašo, pa vendarle čutiš, da se to dogaja vsak dan in ne le na morju. V mladi družbi na počitnicah je izjema Saša, ki jo režiser pri- kaže tako naivno, da dobi člo- vek vtis, da je biti zaljubljen, pošten in iskren, nekaj zares smešnega. Zato je film slab, zelo slab. Vloga Janeza bi bila lahko bolje zaigrana, vloga Saše, ki ni zahtevna, pa je zaigrana brez posluha in truda, ki ga zahteva delo pri filmu. Nedoumni pogled njenih temnih oči nas spremlja skozi ves film. Poslovi se od nas z žalostnim pogledom, ki pravi, da svet je in bo ostal slab. Mi pa se poslovimo od filma prazni in slabe volje - tudi zaradi vmesnih intervjujev (nepotrebnih!) Tanja Česen VSEM ,,JANEZOM" Pričakovala sem, da bom v filmu Poletja je konec, videla del življenja nas mladih, bilo pa je le nekaj fraz in banalnih izrazov, pravega, resnič- nega življenja pa ni bilo videti. Mladi ljudje se ne pogovarjamo ta- ko. Naj »Janez« nikar ne misli, kako duhovit je in zabaven. Sploh ne, sa- mo narejen in plehek. Vse nejgove besede niso ničesar povedale; mogoče samo tiste, ki jih je povedal v dia- logu med prekinitvijo filma, namreč ,Izkoristi gužvo'. Razočarana bi bila, če bi bili vsi fantje taki in bi hodili na morje res samo zaradi avantur in bi potem rekli dekletu, ki bi se ga naveličali s cinizmom »punca«. Film bi bil moral predstaviti večino mladih in ne samo del mladih, nam- reč tistih, ki imajo »očetov avto« in dovolj denarja, poleg tega pa veliko praznih besed ... VLASTA PAVLIČ NEKAJ NOVEGA Ogledala sem si TV film »Poletja je konec«. Z navduše njem sem spremljala film. ... To, kar prikazuje film, se dogaja nam mladim vsak dan, a vendar se nam zdi, da smo vi- deli nekaj novega

This article has not been reviewed yet.

Categories
Film in TV
Archival material identifier
1968-02-9701-9800_9819-9820-9822
Report a problem to oder@slogi.si.