Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Bela knjiga kulturnih potreb

Darinka Kladnik, Dnevnik, 16. 7. 1975

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
REZULTATI SKUPNEGA REŠEVANJA VPRAŠANJ KULTURE V BIH Bela knjiga kulturnih potreb V zadnjih treh desetletjih se je na področju kulture v BiH marsikaj spremenilo, še posebno opazne pa so bile te spremembe v zadnjih nekaj letih. V Sarajevu je bilo leta 1974 posvetovanje o kulturi, ki je bil sklican kot posledica teženj po organiziranju kulture, skupnem obravnavanju nalog na področju kulture, širjenja kulture in iz želje, da se končno začno številne akcije za napredek in razvoj kulture v BiH, ki je bila zaradi zgodovinsko znane zaostalosti tudi kulturno v razkoraku z ostalimi našimi narodi (v ilustracijo le dva podatka: v BiH je veliko nepismenih; tu so dobili prvo gledališče šele leta 1921). Želja vseh udeležencev posvetovanja kulturnih in družbenopolitičnih delavcev je bila, sestaviti belo knjigo kulturnih potreb za naslednjih 15 ali 20 let in vanjo vnesti vse nujne in manj nujne kulturne naloge. Posvetovanje je izhajalo iz dejstev trenutnega stanja kulture v BiH. Sprejeti so bili mnogi sklepi. Vse to ni ostalo na papirju. Začete so mnoge akcije. Ena teh je akcija 1000 šol (ki poteka že drugo leto) z geslom: V vsak kraj šola do leta 1985. Najbolj živahno se je razmahnila gledališka dejavnost, razširjeno je delovanje vseh gledališč. Izpeljana je akcija 600 predstav letno. Dan je predlog, da gledališke igre BiH prenesejo še v Mrkonjić grad teden za tem, ko so prikazane v Jajcu. Akcija širjenja gledaliških predstav v vse komune je narekovala tudi izgradnjo kulturnih domov, ki so zdaj odprti tudi za druge manifestacije, za razstave, knjižnice itd. Želijo, da bi vsaka komuna imela svoj kulturni dom. In ko gre za sredstva gradnje doma, vsi radi prispevajo, saj nemalokje velja: če imajo kulturni dom na primer v Brčkem, ga moramo imeti tudi pri nas. Nepismenost velikega števila prebivalstva je spodbudila akcijo po širjenju knjižnic. Teh je bilo v BiH do nedavnega malo. K popularizaciji le-teh je veliko pripomogel tudi pisatelj Andrić (znana je njegova misel: po ena knjiga na vsakega prebivalca), ki je podaril dobljeno Nobelovo nagrado za razvoj knjižnic v BiH. Tudi likovno gibanje je vse živahnejše. V zadnjem času pa dobiva le-to nove razsežnosti, še posebno v grafiki, kjer se pojavlja vse več priznanih umetnikov. Več je razstav, likovnih manifestacij, vse bolj znana pa je tudi slikarska kolonija Počitelj, kjer bo letos že desetič srečanje slikarjev z vsega sveta. Lahko bi še in še naštevali, kaj vse se je na kulturnem področju premaknilo v BiH, saj iniciatorjev za širjenje kulture tu ne manjka, pa tudi tistih, ki naj bi financirali številne akcije, ni treba dolgo iskati. Najvažnejše od vsega pa je, da ljudje sodelujejo, da se odzovejo na akcije, da prispevajo k njihovi izpeljavi. Za primer: v Jajcu je bilo zanimanje za pete gledališke igre BiH izjemno. Med gledalci ni bilo opaziti le izbrano publiko, tu so bili vsi: mladi, stari, preprosti domačini od blizu in daleč, da o mnogih, ki so ostali brez kart sploh ne govorimo. In še en primer: v BiH izhaja izredno veliko časopisov za kulturo, umetnost in znanost. V Mostarju izdaja gledališče svoj časopis Pozorišta, ki velja za enega boljših časopisov v kulturi. Razen tega pa v BiH ni gledališča, ki ne bi svojim gledalcem predstavilo vsaj eno tuje gostujoče gledališče, da domačih gostovanj sploh ne naštevamo. Naj bo dovolj primerov, saj že ti zgovorno pričajo, kako so v BiH uspeli zbuditi zanimanje za širjenje kulture pri tistih, ki odločajo o financiranju kulture, in tistih, ki kulturo sprejemajo — to pa je za razmah kulture vsekakor najvažnejše. Pravimo, da se na primerih učimo: upajmo, da se bomo kaj naučili tudi iz tega. DARINKA KLADNIK

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.