Mlade usode NOV
Stanka Godnič, Delo, 1. 8. 1975
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Mlade usode NOV
B. Bauer je s »Prezimovanjem« potrdil moč »stare garde« — Publika (tudi puljska) sprejema »Pomladni veter«
OD NAŠE POROČEVALKE
Da smo vsi, tisti v novinarskih ložah, oni v parterju in še oni na galeriji o nekem festivalskem filmu končno le enako mislili ter mu zaploskali, ima zaslugo eden veteranov naše filmske režije, Zagrebčan Branko Bauer. V tekmovalni sekciji se je predstavil njegov film »Prezimovanje v Jakobsfeldu«, mladinski film in obenem film o mladih v NOV.
Nemci so še bolj razslojili že tako pestro nacionalno podobo večnarodnostne pokrajine, Vojvodine, medtem ko so nemški manjšini priznali pravice vladajočega razreda in ji dopovedovali, da sodi med nadljudi. V te odnose je postavljena zgodba o dveh dečkih, ki sta hotela postati partizana, pa so ju partizani pred bližajočo se zimo želeli spraviti na varno in ju poslati domov. Dečka pa sta prispela le do nemškega Jakobsfelda in obtičala v njem v ilegali, dokler se za enega ni zavzel in se čedalje bolj zavzemal stari »volksdeutscher«, ki ga je najel za hlapčiča in ga hotel imeti nazadnje za sina.
Zgodba, seveda polna napetosti, akcije in njenih presenečenj, humorja, razčlenjenih značajev in povsem sprejemljivega dialoga. Zgodba, ki jo »nosita« dve odlično vživeti otroški vlogi, za kar ima seveda zasluge režiserjev pristop. In tudi zgodba, ki ima ob koncu nekaj nepotrebne razvlečenosti.
Vrednosti tega preprostega, klasično ali kot bi rekli modernisti, tradicionalno grajenega filma niso samo cineastične. Presoditi in pohvaliti jih kaže tudi z vidika širšega sklopa vprašanj o negovanju tradicij NOV, o posredovanju revolucionarnega izročila generaciji, ki ji je oborožen boj prihranjen, a jo čaka nič manj pomembna fronta revolucionarne kontinuitete v grajenju medsebojnih odnosov socialistične družbe. Da so pri tem premarsikje, tako v šolskih čitankah in mladinski književnosti kot tudi v filmu, vemo. Zato smo lahko veseli Bauerjevega pravilnega razumevanja, ki tudi v filmskem postopku ni zatajilo. »Prezimovanje v Jakobsfeldu« namreč nevsiljivo govori po eni plati o ljudeh oziroma režimu, ko je že otroke učil sovraštva, in o ljudeh, ki kljub dobremu srcu niso mogli iz okvirov fanatične zaslepljenosti. Po drugi plati pa govori o spontanem tovarištvu in zavestnem prevzemanju odgovornosti, o požrtvovalnosti in pravem človeškem ponosu, v katerem ni nič skupnega z nadutim oblastništvom. Vse to je povedano v preprosti, včasih malce preveč občutno dopadljivi, toda psihološko in značajsko utemeljeni govorici. Bauer se na platno ni vrnil z veliko umetnino, pač pa z enostavnim, čvrstim, lepim filmom. V festivalskem pogledu smo se ob njem spočili od vseh velikih ekshibicij, ambicij, zapletenega filozofiranja, kar vse nam je »arena« doslej že nasula.
»Pomladni veter«
Ranfla ni pristal v informativni sekciji zaradi neprofesionalnosti in nerodnosti, saj je v strokovno filmskem pogledu na uglajeni ravni, temveč zaradi nepomembnosti svoje tako imenovane sodobne snovi. Posneli so ga pač kot film za publiko in kot takšen se je tudi v Pulju, vsaj po odmevu gledalcev sodeč, vseskozi uveljavil.
Ob pičli filmski beri je letos na festivalu toliko številnejša »sestankarska«. Mimo vsakdanjih tiskovnih konferenc smo se zbrali že za dvema okroglima mizama, kar je za opoldansko uro in okolje prav krepak filmske zavzetosti. Prva, posvečena tridesetletnici jugoslovanskega filma, je bila dovolj ilustrativen, kronistični prikaz, za katerega je poskrbel Dejan Kosanović. Včerajšnja, posvečena temi »Ustvarjalna in umetniška koncepcija ter orientacija domačega filma«, ki jo je uvedel Predrag Golubović, se je razvila v prizadeto to sodelovanje dokaj številnega avditorija. Kot pred nekaj tedni v Ljubljani smo tudi v Pulju za ves jugoslovanski filmski prostor ugotovili osnovno pomanjkljivost sedanje prakse. Do razhajanj med interesi družbe, ki filmsko proizvodnjo financira, in rezultati te proizvodnje prihaja v prvi fazi rojevanja filmskega dosežka, v etapi njegove scenaristične izdelave in dodelave. Več vpliva strokovnih svetov, v katerem naj bi prizadeti ne videli metanja polen pod noge, temveč tovariško podporo in nasvet, bi najbrž lahko odločilno pomagalo. Toda eden od tistih režiserjev, ki še predobro poznajo naše filmske teorije in prakse, je na vse skupaj predlagal, naj bi že naslednje leto za vse festivalske filme dobili na vpogled gradivo o strokovnih nasvetih, ki so pomagali oblikovati snemalno knjigo in z njo film. Zaploskali smo mu sicer, s tem pa še ni rečeno, da so njegovi predlogi sprejeti v prakso. No, vsaj teorijo smo dobili!
STANKA GODNIČ
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Film in TV Refleksija in publicistika
- People
- Stanka Godnič
- Archival material identifier
- 1975-08-01-12_799-7