Vpijem po sodobni temi!
Sandi Sitar, Dnevnik, 7. 8. 1975
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
VOJKO DULETIČ, REŽISER NAJNOVEJŠEGA SLOVENSKEGA FILMA (V NASTAJANJU):
>>Vpijem po sodobni temi!<<
,,NOB je zame velika spodbuda. Skušam rekonstruirati notranji svet tega velikega obdobja, v katerem je bila revolucija najbolj povezana s slovenskim narodom. Vprašanje notranjega sveta je bilo takrat predvsem vprašanje dolžnosti, tisto, kar je vdiralo vanj iz zunanjega sveta, pa je bil predvsem strah in je postavljal dolžnost kot nujnost."
Tako avtor najnovejšega slovenskega filma ,,Med strahom in dolžnostjo" Vojko Duletič, ki je pripravil scenarij po literarnih predlogah pisatelja Karla Grabeljška. ,,Vendar pa je treba zapisati, da film ni direktna ekranizacija kakšnega Grabeljškovega teksta, marveč je na osnovi več njegovih tekstov nastala nova filmska pripoved, zvesta Grabeljšku ne toliko po zunanji dogodljivosti, kolikor po notranjem bistvu."
Mlada kmečka zakonca med vojno skrijeta ranjenega partizana. Vojna, ki je bila sprva za njuju daleč, je sedaj bliže, vse okoli njiju in onadva sta sredi nje. Sili ju k opredeljevanju in odločitvi. Na njuno kmetijo pridejo vse vojske: italijanska, nemška, belogardistična, četniška in partizani. Slovenski partizani niso vojska v smislu inštitucije kot druge štiri, marveč so to uporni slovenski narod - in v tem smislu je Duletičevo delo na Item filmu iskanje slovenstva v NOB oziroma temu ustreznega filmskega izraza.
FORMULA ZA FILM
Film ,,Med strahom in dolžnostjo" je že posnet in ga bomo - po zagotovilu režiserja - videli še letos. Trenutno je položaj Vojka Duletiča naslednji: sedi v polmraku pred montažno mizo, na levi ima polico, kjer je v štiridesetih oštevilčenih škatlah razdeljen filmski trak delovne kopije, v glavi pa ima ves koncept filma z vsemi posnetimi inačicami in s kar matematično natančno formulo za končno podobo filma. Ta pa ga ne ovira, da bi mu sprotno delo ne dajalo novih spodbud. Matematično natančna shema filma je tako vsak dan popolnejša: štirideset sekvenc v štiridesetih škatlah sestavlja štiri glavne dele filma. Vsaka sekvenca in tudi nižje montažne enote filma so tako celote zase kot integralni deli celotnega filma; vsaka sprememba v najmanjšem delu filma vpliva na vrsto potrebnih sprememb v celotni strukturi in je tako za učinek celote odločujoča.
Takšna stroga gradnja in docela dognan pristop spremljata Duletičevo delo že od vsega začetka. Bili sta temeljni postavki tudi med navidezno konfuznostjo snemanja, ki je sicer odvisno od celega niza slučajnosti. Na vprašanje, koliko igralcev je sodelovalo pri realizaciji filma, razvije Duletič tole shemo: 2+60+400. Dva, to sta on in ona v interpretaciji Borisa Juha in Marjete Gregorač. Šestdeset je bilo drugih igralcev. Štiristo statistov.
POSREDOVANJE TRADICIJE NOB
Ali pa ni nevarnost, da bi tolikšna režiserjeva zavestna kontrola vnesla v izdelek določeno togost in preveliko mero suhe racionalnosti? - Morda, vendar pa najbrž ne pri Vojku Duletiču: Primer: v filmu nastopa dekletce, posvojenka Ička (igra jo tretji štigličev rod pri filmu, vnukinja režiserja Franceta in hči Tuga Štiglica, ki je pri tem Duletičevem filmu asistent režije). Prvotno ji ni bila namenjena kdo ve kako pomembna vloga, vendarle je njena večkratna prisotnost v odločilnih prizorih napravila iz nje nekakšno predstavnico mlade generacije, ki vojne sama ni bojevala in na katero se tradicija NOB posredno prenaša. Matematična formula je tako z Ičko pridobila nov člen.
,,Kakšne posledice je pustila na nas NOB? Moremo to obdobje sploh do konca razumeti in razložiti?" se vprašuje režiser Duletič. In odgovarja: ,,Zase bi rekel, da to ni docela mogoče in da je NOB za našo generacijo obdobje, ki ga ne bo nikoli mogoče črtati iz spomina. Kako pa bo to pri mladih, je še vprašanje."
Trenutno Vojko Duletič svoj film montira in je nekje vmes med večinoma že opravljeno pripovedno in pravkar nastajajočo ustvarjalno montažo, sredi problema torej, o katerem je leta 1963 vodil odmevno polemiko z režiserjem filma ,,Samorastniki" Igorjem Pretnarjem - Duletič pa je bil pri tem filmu scenarist. Sedaj izvaja svoje teoretične predpostavke v praksi.
Prizor iz filma ,,Med strahom in dolžnostjo". Konflikt zunanjega, ki nastopa z nasiljem in zastraševanjem, ter notranjega, ki se odzove z odločitvijo in uporom. - Na posnetku igralca glavnih vlog Marjeta Gregorač in Boris Juh ter Štigličeva Ička.
Režiser Vojko Duletič med snemanjem svojega tretjega celovečernega filma. Ob kameri snemalec Jure Pervanje.
SKLENJENA TRILOGIJA
,,Med strahom in dolžnostjo" je Duletičev tretji celovečerni film in sam o njem pravi, da sklepa trilogijo. Trilogijo ne toliko po motiviki, ampak po razvoju problematike med ,,zunanjim in notranjim prostorom filma".
Svoj prvi celovečerni film ,,Na klancu" (po Cankarju) iz leta 1970 označuje avtor kot ,,film hrepenenja". Ta se je še ves dogajal v notranjem prostoru". Leta 1973 je sledil ,,film ljubezni", „Ljubezen na odoru" (po Prežihu), ki je potekal kot soočenje notranjega in zunanjega prostora. Tretji film ,,Med strahom in dolžnostjo" (po Grabeljšku) iz leta 1975 pa je „film o dolžnosti in nasilju" in o tem, kako ,,zunanji prostor nasilno ogroža notranji prostor in povzroči naposled nujnost opredelitve in upor."
ČLOVEKOV NOTRANJI PROSTOR
„,Mene zanima človekov notranji prostor, ki je vsaj v slovenskem filmu - še vse premalo raziskan. Zato se tudi zavestno odrekam poudarjeni zunanji akciji. V zadnjem filmu iz trilogije sta prejšnja motiva hrepenenja in ljubezni sicer še prisotna, vendar sta se umaknila močnejšemu nasilju. NOB je bil čas, ko je bilo najbolj pomembno, da si obstal, da si se osvestil, odločil in s tem uresničil. Šele potem si lahko hrepenel ali ljubil. V izpolnjevanju dolžnosti je možnost samouresničitve."
,,V filmu ,,Med strahom in dolžnostjo sporočam vprašanje eksistence," sklene režiser Vojko Duletič.
In kaj sedaj, ko je trilogija (skoraj že) končana?
,,Sedaj pa vpijem po sodobni temi!"
,,Nedavno sem videl grozovit prizor. Na cesti, prehodu za pešce, je obležalo povoženo truplo. S cigareto v roki. Storilec je pobegnil. Levo in desno so se ustavljali avtomobili. Trobili so in po vsej sili hoteli naprej. Nenadoma se je nekdo pojavil in je začel urejevati promet. Koloni sta oddrveli mimo trupla v nasprotnih smereh. Morda je to začetek nove teme."
Kam?
Razgovor pripravil in zapisal: SANDI SITAR
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Film in TV
- Archival material identifier
- 1975-08-01-12_799-7