Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Kamenje, pesek, voda...

Zdenko Vrdlovec, Dnevnik, 15. 10. 1975

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE »LA VEILLÉE« Kamenje, pesek, voda... Igralci, ali bolje, proizvajalci predstave, so potem, ko so raznosili kamenje in pesek po prizorišču, se po njem temeljito povaljali in polivali z vodo ter vmes naplesali in naigrali, še malo posedeli ob ognju, nato pa drug za drugim počasi zapustili ,,sceno". Za njimi je ostal vonj po kurivu, ki so ga nalagali na ogenj, polita in s peskom ter kamenjem postlana tla, pa seveda gledalci, ki so se dvigali s tal, kjer so začrtovali ris, znotraj katerega se je odvijala predstava kanadske eksperimentalne gledališke skupine ,,La Veillee" iz Montreala. Ta skupina, sicer raziskovalna delavnica o igralčevem delu, je s predstavo ,,Baptistes" (Krstniki), ki jo je v četrtek in petek uprizorila v Študentskem naselju, pokazala gotovo svojevrsten poskus realizacije programskih načel, ki jih prevzema namreč koncepcije t. i. ,,revnega gledališča" poljskega režiserja Jerzyja Grotowskega. V ravno toliki meri pa je potrdila tudi tisti konstantni pojav v umetnosti (tudi gledališki), ko se še neki tako radikalno novatorski podvig nato v svoji šoli, ki prevzame ponavadi le njegovo tehnično plat, sformalizira in sprevrže v kalup. Osnovno načelo ,,revnega gledališča", da mora igralec iz srečanja z gledalcem napraviti razodetje njune medsebojne biti, se pravi tega, kar je v njiju najbolj avtentično, se je znašlo v predstavi osiromašeno ravno za tisto dimenzijo, po kateri je gledalec osebno prizadet s pomeni, ki izvirajo iz igralčevih dejanj. Le-ta so namreč tudi edini nosilec predstave. Tu ni nobenega predhodnega teksta, ki bi ga predstava uprizarjala, nobenih likov, ki bi jih igralci predstavljali. Samo neka določena situacija, element, ki spodbuja igralca k sproščanju tega, kar je v njem najbolj osebnega ali bolečega. To razvijanje neke vrste surovega, na samo bistvo zreduciranega stanja, zahteva strogo disciplino telesa, predvsem pa popolno igralčevo razpoložljivost, ki gre tudi do njegove samopozabe. Člani skupine ,,La Veillee" so proizvedli predstavo ob treh elementih kamenju, pesku in vodi - treh surovih, naravnih elementih, v katerih so se preko procesa identifikacije, erotičnega zlivanja z vsakim od njih ,,iskali" in „razkrivali". Igralec, ki je vodil igro, se je vrgel na kamenje, se z njim drgnil, ga poljubljal, se nato zarinil v pesek, od tod v vodo, nazaj v pesek, ter prerojen v tem poistovetenju med divjim plesom, petjem in kriki s temi elementi ,,krstil" še soigralce. Toda vsa ta dejanja so spominjala bolj na neki mističen obred, ki so si ga igralci sami skovali, nikakor pa ne na predstavo, ki naj bi v svoj tok potegnila tudi gledalca. Ali drugače: vasovanje skupine ,,La Veillee" (beseda pomeni vasovanje in bedenje) je obdržalo gledalce sicer budne, vendar ni v njih ničesar prebudilo. ZDENKO VRDLOVEC

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.