Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Sugestivno uprizorjeni Kroetz

Jernej Novak, Dnevnik, 24. 1. 1985

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
mnenja,kritike,ocene PREDPREMIERA PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA Sugestivno uprizorjeni Kroetz Sodobnega nemškega dramatika Franca Xsaverja Kroetza (München 1946) poznamo pri nas po uprizoritvah treh njegovih dram »Moška zadeva«, »Odstrel« in »Človek Meier«. V smer avtorjeve aktualne, izrazito angažirane dramatike sodi tudi igra v treh dejanjih z naslovom »Ne krop ne voda« (v izvirniku »Nicht Fisch nicht Fleisch«, 1980), ki jó je, v odličnem prevodu Lada Kralja, kot svoj prispevek Gledališkemu srečanju Alpe-Jadran, pripravilo Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici v sodelovanju s Cankarjevim domom. V režiji Edvarda Milerja so predpremierno izvedbo tega dela, ki je bila v dvorani Slovenskega kulturnega doma v italijanski Gorici, pripravili igralci Mira Lampe-Vujčić (Helga), Teja Glažar (Ema), Bine Matoh (Herman) in Janez Starina (Edgar). Dramaturško je delo vodila Darja Dominkuš, lektor je bil Srečko Fišer, sceno in kostume pa je predstavi oblikovala Jerneja Jambrek. Kroetzovo delo nadaljuje smer nemške dramatike, ki je uspela združiti aktualno in konkretno, družbeno angažirano tematiko s poetičnostjo kot glasnico globlje ali univerzalnejše resnice o življenju. Tudi v prizorih iz življenja dveh zakonskih parov srednjih let in pripadajočih srednjemu sloju, ki ju spremljamo v igri »Ne krop, ne voda«, izhaja Kroetz iz povsem realnih vsakdanjih situacij, te pa v povezavi, v soočanju in kontrapunktih in srhljivih zaostrovanjih dobivajo pomen univerzalnejše in usodnejše problematike sodobnega človeka. Igra »Ne krop, ne voda«, razvija problem socialne in eksistenčne ogroženosti človeka, ki živi na prehodu iz industrijske v polindustrijsko družbo. Klasični delavski razred, ki mu pripadata oba moška protagonista Kroetzove igre, doživlja, s spremembo proizvajalnih sil, bistveno spremembo, ki spreminja tako posameznike kot tudi odnose v družbi. Kroetzova igra kaže dva grafična delavca, enega, ki je v delu našel smisel in zadovoljstvo svojega življenja, drugega, ki se nenehno, a z malo uspeha, bori za izboljšanje delavčevega položaja. Prehod iz klasične v moderno tehnologijo potisne prvega v popolno depresijo (odvzet mu je ves smisel njegovega življenja), v drugem pa spodbudi naravnost demonično slo po obvladovanju kompjuterja. V njem vidi nov moment, ki je stopil med klasično nasprotje med delavcem in delodajalcem, oziroma se je, z uveljavitvijo novega stroja, ta antagonizem še bolj zaostril. Kroetzov dramski junak ve, da je za delodajalca kompjutersko voden stroj idealen delavec, ki bo stopil na mesto klasičnega proletariata in bo seveda ukinil, ne le vsa tradicionalna nasprotja, ampak bo predvsem in najprej kot odvečnega odstranil prav delavca. Zato je Edgar (Janez Starina), ki novega načina dela ne more sprejeti in sam da odpoved, za borbenega Hermana (Bine Matoh) izdajalec delavskega razreda. Edgar ima ob sebi uspešno ženo in to dejstvo še bolj rani njegov patriarhalni ponos, socialni in intimni neuspeh pa ga pahneta v popoln brezup. Toda, medtem ko postaja Edgarjev grozljivo stopnjevani obup hkrati tudi zmeraj bolj človeški, zraste Hermanov zagrizeni boj v zmeraj bolj grozljivo, premočrtno fanatičnost. Uprizoritev, ki jo je vodil režiser Edvard Miler, ob pomoči dramaturginje Darje Dominkuš, se je izrazito in treba je reči tudi povsem utemeljeno oprla na to komponento Kroetzove igre: problem alienacije je interpretirala v smeri dvojnega razčlovečenja, ki ga kaže na eni strani Edgarjev grozljivo tragični umik, na drugi strani pa nič manj tragično stopnjevani in brezupni Hermanov fanatizem. Znotraj te temeljne smeri je predstava skrbela za subtilne igrice, intimne krize, ki jo doživljata oba zakonska para in seveda slehernih Kroetzove igre. Tako je v natančno premišljeni in skrbno vodeni uprizoritvi, ki je znala vzpostaviti, tako prizore učinkovite in duhovite ironije, kot tudi grozo človeškega zloma, nastala nedvomno ena najboljših predstav, ki jih v zadnjih letih niza ansambel Primorskega dramskega gledališča. Očitati je predstavi mogoče samo nekoliko okorno izvedene nujne spremembe prizorišč ter mestoma preveč nazorno poudarjene premike tistih situacij in replik, ki nas iz ironičnih prestavljajo v območje usodnejših položajev. Zato pa je toliko bolj razveseljiva sugestivna, na trenutke izjemno intenzivna, igra izenačenega igralskega kvarteta. Janez Starina je izjemno čisto oblikoval linijo. Edgarja vodi, od igrivega samozadovoljstva preko negativnosti in romantične utopije, do vegetiranja in srhljivega razčlovečenja. Bine Matoh je izpovedal globlji in usodnejši človeški nemir, ki žene in uničuje Hermana. Mira Lampe-Vujičić je, s svojo Helgo, izjemno čisto in enostavno izrisala pretresljivo človeško dramo bitja, ki živi ob robu družbenih procesov a je v polni meri deležno njenih stresov. Teja Glažar pa je z elegantno mimikrijo nanašala svoji Emi samozavest uspešne ženske, da bi nato v zlomu podoživela tragiko svojega in moževega življenja. Zanimiv in izjemno skrbno odbran žargon je z igralci izbrusil lektor Srečko Fišer. Premiera dela »Ne krop ne voda« Franza X. Kroetza bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, v soboto ob 19.30. JERNEJ NOVAK

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.