Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Resnica in ukana

Jernej Novak, Delo, 1. 2. 1985

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
PREMIERA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU. Resnica in ukana Slovensko stalno gledališče v Trstu se je odločilo, da bo pri svojem delu še bolj kot doslej upoštevalo potrebo in dolžnost, da igra tudi na malih odrih ter se tako še bolj približa tistim zamejskim Slovencem, ki žive zunaj mestnih središč. V ta namen je v svoj repertoar vključilo dve enodejanki italijanskega dramatika Luigija Pirandella ter minulo sredo z njima prvikrat nastopilo v Prosvetni dvorani na Opčinah. Uvodoma smo gledali enodejanko »Človek s cvetom v ustih« (L'uomo dal fiore in bocca), Pirandellovo dramatizacijo lastne novele, ki je po krstni uprizoritvi (1923) kmalu postala pogosto uprizarjan monolog človeka, umirajočega »s cvetom v ustih« rakom. Gre za tipično pirandelovsko situacijo: v neki kavarni sredi velikega mesta se v poznih nočnih urah srečata dvá človeka. Eden od njiju, imenovan »Mirna stranka« (Vladimir Jurc), je, medtem ko je bil nakupoval, da bi ustregel željam muhaste žene in hčera, zamudil vlak; drugi, »Človek s cvetom v ustih« (Tone Gogala), je pobegnil od žene, ki bi hotela z umirajočim deliti zadnje ure življenja. V soočenju dveh povsem različnih situacij in skozi izpoved umirajočega človeka, ki v zadnjih dnevih svojega življenja odkriva skrivnost in lepoto bivanja, spregovori značilna lirična in trpka Pirandellova človečnost pred poslušalcem, obsedem z malenkostnimi vsakdanjimi problemi, pa se z vso močjo globlje, bistvene zaveze življenju, ki jo izpove umirajoči, odpre lastno spraševanje o smislu in vsebini bivanja. V režiji Sergeja Verča (prevod: Tita Simonitti scena in kostumi Andrej Pisani, lektor Jože Faganel) ter interpretaciji Toneta Gogale in Vladimirja Jurca smo gledali igro, ki je težila k ostrejšemu, nekoliko groteksno absurdnemu izrisu opisane situacije. Tone Gogala je svojega »Človeka s cvetom v ustih« interpretiral z glasom, iztrganim iz razbolenega grla in je na trenutke resnično boleče govoril o smrti, ki je vanj vsadila svoj strašni poljub; Vladimir Jurc pa se je njegovi pripovedi odzival z igro, ki je uvodoma nevrotičnega in vznejevoljenega popotnika peljala v vse globljo nemo zgroženost. Vsebinsko zahtevnejši prvi enodejanki je sledila druga v kratek komičen skeč naravnana igrica z naslovom »Cecè« (1920), V prevodu Tite Simonotti, na sceni in kostumih Andreja Pisanija, (lektor Jože Faganel) ter pod režijskim vodstvom Sergeja Verča so jo zaigrali: Stojan Colja (kot Cesare Vivoli, imenovan Cecè), Vladimir Jurc (Carlo Sguatriglia, zakupnik). Maja Blagovič (Nada, svetovljanka) in Dante Pribac v nemi funkciji sobarja. Gre za evidentno komično situacijo: lahkoživega Cecèja obišče zakupnik, ki bi se rad zahvalil za drobno uslugo, Cecè pa izkoristi njegovo prisotnost za to, da svoji »svetovljanski« prijateljici izvabi vrednostné papirje, s katerimi je bil pridobil njeno širokosrčnost. Ves zaplet je v tem, da je zakupnik, ki naj bi menice od dekline izmamil, skrajno sramežljiv in pred ženskami že kar komično smešen možak. No, v tej erotični igrici tržaška uprizoritev očitno ni našla dovolj trdnih tal. Skušala jo je nadgraditi z absurdno zasukanimi komičnimi situacijami, pri tem pa je pozabila na lahkotni ritem, vso stvar je razvlekla in jo kajpak razvodenela. Kljub temu, da drugi igrici tržaška uprizoritev ni uspela vdahniti nujne virtuoznosti, je enodejanka povezala v smiselno zaokrožen gledališki večer, v katerem je gledališče spregovorilo o resnici in prevari človeškega življenja. Z domiselno aranžirano spremembo prizorišča sta se v odmoru uprizoritve z uspehom poigrala scenograf in režiser. JERNEJ NOVAK

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.