Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Kakšno gledališče?

V. P., Naši razgledi, 5. 5. 1985

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Kakšno gledališče? Lahko bi rekli, da je vprašanje, zapisano v naslovu tega poročila o nedavnem (22. marca) posvetovanju v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, staro toliko, kolikor je staro gledališče in še posebej takoimenovano institucionalno gledališče modernih časov. Sproži pa se, to vprašanje, zlasti takrat, ko se kako gledališče znajde v stiski, pa naj bo ta vsebinske, statusne ali gmotne narave. Se je v takšni stiski znašlo Slovensko stalno gledališče v Trstu? Seveda, vendar ne v tiste vrste »običajni« krizi ali krizah, v kakršne zaidejo repertoarna gledališča predvsem zaradi neprimerne ali neustrezne umetniške, trenutne ali trajnejše orientacije oziroma dezorientacije, čeprav se tudi v Trstu otepajo z nekaterimi pojavnimi znamenji te vrste. Ni naključje, da je posvetovanje o položaju, vlogi in nalogah Slovenskega stalnega gledališča v Trstu v sorazmerno kratkem obdobju bilo že drugo in je privabilo sorazmerno širok krog poznavalcev in ljubiteljev teatra, večine seveda iz Trsta, nekaj pa tudi iz Ljubljane. V mali dvorani Kulturnega doma je bilo slišati devetnajst mnenj, med temi troje pisemskih. Posvetovanje sta uvedli analitični, kritični in samokritični besedi predsednika upravnega sveta Boga Samse in ravnatelja Miroslava Košute, sledili so diskusijski prispevki, iz vseh nastopov pa je mogoče povzeti tele poglavitne odgovore na vprašanje Kakšno gledališče v Trstu: - odprta, široka repertoarna politika, brez najrazličnejših omejevanj in cenzure; - visoka kvaliteta kot poglavitno merilo; - upoštevanje strukture gledalcev; - večje prekrivanje vsega zamejskega prostora; - bolj razvidna vloga gledališča kot mostu med italijanskim in slovanskim svetom; - nadaljnji boj za ureditev statusa Slovenskega stalnega gledališča v Trstu; - okrepitev umetniškega ansambla (ta šteje trenutno komaj 12 igralk in igralcev); - upoštevanje bogate tradicije in geografsko posebej opredeljene pozicije SSG; - spodbujanje dramske ustvarjalnosti domačih avtorjev, ki poznajo realnost in svoje občinstvo; - upoštevanje kriterijev pluralizma, nazorskega in perceptivnega; - večja jasnost kriterijev pri sestavljanju repertoarja; - večja kritičnost domačih presojevalcev; - večje upoštevanje zmogljivosti in željà umetniškega ansambla; - večja načrtnost pri gostovanjih v matični domovini; - intenzivnejše ohranjanje stika z življenjem pri programiranju; - kvalitetnejše usmerjanje pri izbiranju svetovnih in italijanskih del; - preboj anonimnosti v italijanskem kulturnem prostoru; - povezava gledališča z Unescom in ITI; - večja včlenjenost SSG v enoten slovenski kulturni prostor; - preseganje potrošniške mentalitete občinstva s kvalitetnimi predstavami; - prebijanje kulturne gluhote Trsta z nevarnejšimi, intelektualno izzivalnejšimi posegi in predstavami; - oplajanje programa z evropsko širino ob modernem pojmovanju slovenstva; - visoki, profesionalni kriteriji presoje ne glede na specifike, toda glede na umetniške terjatve; - več pristojnosti, strokovnosti in odgovornosti umetniškemu vodenju in njegovemu razumnemu razmejevanju od upravnega; - kontinuirana nadaljnja prizadevanja za ureditev statusa in gmotnih zagotovil pri delu gledališča, ki bodo omogočila mirnejše, ustvarjalno plodnejše delo umetniškega ansambla in sploh vsega kolektiva Slovenskega gledališča v Trstu. Seveda je to samo nekaj poudarkov, ki jih je bilo slišati na zanimivem posvetu, ti poudarki pa so se med seboj prepletali in dopolnjevali, bili so osvetljevali zdaj bolj zdaj manj kritično, predstavili so živo in živahno različnost pogledov od nazorskih do generacijskih, a vsi so si bili očitno enotni v želji: narediti vse, da bo Slovensko stalno gledališče visoko kakovostno, družbeno učinkovito in statusno stabilno. In kakor so nemara videti vsa ta stališča na prvi pogled splošna, znana in načelna, je v njihovem nadrobnejšem kontekstu tudi vrsta zelo nazornih predlogov in misli, ki utegnejo naši najuglednejši kulturni instituciji v zamejstvu konkretno pomagati pri premagovanju stisk in težav, o katerih je tekla beseda. Tudi s tega vidika je bil nedavni pogovor v tržaškem Kulturnem domu ploden in upati je, da ga bodo pristojni pri svojem nelahkem prihodnjem delu tudi upoštevali. V. P.

This article has not been reviewed yet.

Producers
SSG Trst
Archival material identifier
85-SSG-1-12_799
Report a problem to oder@slogi.si.