Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Boleči rez v SSG

Primorske novice, 19. 7. 1985

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Boleči rez v SSG Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine je obljubila pokritje primanjkljaja SSG iz Trsta, vendar čaka gledališče tudi nekaj bolečih notranjih rezov za zmanjšanje stroškov in pridobitev novih dohodkov Poletje je čas počitnic. Trditev seveda ne velja za vse. Ne velja na primer za upravitelje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki se prav te dni ubadajo z vrsto odprtih vprašanj obstoja oziroma bodočega delovanja te slovenske zamejske osrednje kulturne ustanove. V sredo, 10. julija, se je tako sestal v Kulturnem domu v Trstu upravni svet gledališča, ki pa ni utegnil, čeprav je zasedal pozno v noč, razrešiti vseh točk zahtevnega dnevnega reda. Sejo upravnega sveta je odprl predsednik Bogo Samsa, ki je poročal o sestanku na sedežu dežele Furlanije-Julijske krajine, na katerem sta deželna odbornika za finance Rinaldi in za šolstvo Barnaba zagotovila predsednikom treh tržaških gledaliških ustanov, Verdi, Teatro Stabile in Slovensko stalno gledališče, da bo deželna uprava pokrila vse deficite v višini 24-25 milijard lir. Razveseljiva vest za Slovensko stalno gledališče, saj to pomeni, da ustanova nima več dolgov, ki so hudo obremenjevali njeno delovanje vsa zadnja leta. Dežela pa je ob tem zahtevala, da gledališke hiše v bodoče uravnovesijo svoje proračune, kar seveda pomeni, da uravnovesijo izdatke s prejemki. Pogoj, ki po vsej verjetnosti ne bo delal večjih preglavic ne italijanskemu stalnemu gledališču ne operni hiši Verdi. Obe lahko računata na izdatnejše prejemke kot Slovensko stalno gledališče, saj imata široko zaledje in število abonentov oziroma gledalcev, ki jih seveda slovensko gledališče nima in jih tudi nikoli ne bo moglo imeti. Oblasti tudi tokrat niso upoštevale posebnosti Slovenskega stalnega gledališča, ki je gledališče manjšine, kot tudi niso upoštevale funkcije, ki jo gledališče pri tem opravlja kot kulturni posrednik med tu živečima narodoma in širše vzeto med italijanskim in jugoslovanskim prostorom. Da bi še nadalje rezali v ta živ organizem, je potemtakem popolnoma nemogoče, predvsem pa nesprejemljivo in prav zato je upravni svet SSG soglasno sklenil, da bo še nadalje izvajal tako na deželni kot na državni ravni vse možne pritiske, da se slovensko gledališče končno le začne obravnavati kot posebno, manjšinsko gledališče in ne le kot eno izmed petnajstih stalnih gledališč v Italiji. Številke ostajajo krute. Med prejemki in izdatki SSG zeva globoka luknja in ker je treba prav v tem obdobju izdelati in predložiti proračun za prihodnjo sezono, se je upravni svet gledališča izrekel za zmanjšanje stroškov oziroma za iskanje novih dohodkov, kjer bo pač to mogoče. To seveda še ne pomeni, da bi drastično uravnovesili proračun, kot zahteva deželna uprava. S tem v zvezi je upravni svet naložil članom izvršnega sveta Slovenskega stalnega gledališča, da izdelajo predlog načrta, ki naj bi zmanjšal stroške oziroma prinesel nekaj več dohodkov v revno blagajno gledališča. Sicer so že na prvi seji upravnega sveta padli nekateri otipljivi predlogi, kot so na primer sponsorizacija, dviganje cen abonmajev oziroma vstopnic, uvedba »častnih« abonmajev, povišanje najemnine Kulturnega doma oziroma oddajanje v najem le-tega tudi tujim, predvsem italijanskim gledališkim in drugim kulturnim skupinam in organizacijam. Izredno boleča točka je reorganizacija dela in delovnih mest. To je seveda za upravni svet gledališča in za vso slovensko narodnostno skupnost nesprejemljivo, saj pomeni danes uravnovesiti proračun Slovenskega stalnega gledališča izredno hudo okrniti že tako ali tako od lanske sezone prizadeto umetniško moč osrednje kulturne ustanove v zamejstvu. Z umetniškim ansamblom, ki šteje le dvanajst stalnih igralcev, se Slovensko stalno gledališče res ne more ponašati. Pri vseh drugih točkah se bo upravni svet obrnil na širšo javnost, predvsem na slovensko in jo prosil naj globlje seže v žep, pri reorganizaciji pa se bo moral dotakniti ljudi, uslužbencev gledališča oziroma njihovih delovnih mest. Ne izvršni odbor SSG, ki mora v teh dneh vse te predloge izdelati, in ne upravni svet, ki se bo moral spoprijeti s hudimi odločitvami, nimajo torej lahkega dela, niti mirnega počitniškega razpoloženja. Upravni svet SSG je kot drugo in tretjo točko dnevnega reda obravnaval še rezultate pravkar zaključene sezone, katere razveseljivo pozitiven obračun je podal ravnatelj Miroslav Košuta, ki je tudi orisal okvirne smernice repertoarja za sezono 1985-86.

This article has not been reviewed yet.

Categories
Gledališče
Producers
SSG Trst
Archival material identifier
85-SSG-1-12_799
Report a problem to oder@slogi.si.