Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Važen gledališki poskus

Jozo Puljizević, Delo, 15. 11. 1963

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Zagrebška kulturna sezona Važen gledališki poskus Pred otvoritvijo odra za domačo dramatiko Najzanimivejša novost v zagrebškem gledališkem življenju je ustanovitev Zagrebškega gledališkega studia. Nastanek novega odra v Zagrebu sam po sebi ni toliko pomemben, kolikor je pomembna naloga, ki si jo je ta oder zadal: prvič po vojni se je namreč lotil sistematskega programskega stimuliranja domačih dramskih pisateljev, in to ne le v zagrebških, pač pa v jugoslovanskih okvirih. Kako je zamišljena ta nenavadna in zares nepričakovana dejavnost? Kaj je sprožilo to dejavnost? Zamisel izvira iz manjšega kroga zagrebških kulturnih delavcev, izmed katerih jih je nekaj tesno povezanih z gledališkim življenjem. Zamisel je reakcija na dolgoletno precej absurdno in, kot kaže, tipično zagrebško situacijo, ko je bila domača dramska ustvarjalnost skoraj povsem zanemarjena. Že leta se je na zagrebških odrih le kdaj pa kdaj, kot popotnik, ki je zašel, pojavil domač dramatik. Gledališka kritika in občinstvo sta ga sprejela z dokajšnjimi pridržki, pa tudi gledališke institucije, ki so ga uvrstile v repertoar, ga niso kdove kako podpirale. Dramske novitete naših pisateljev morajo na svoji poti do odrske realizacije razbijati obrambne zidove akademske indiferentnosti, preživeti morajo najrazličnejše umetniške, kdaj pa kdaj pa tudi ideološke raziskave in analize, vse to zaradi pretirane previdnosti in prizadevanja za »varnost gledališkega programa«. Pisatelji, že tako materialno zelo slabo spodbujani, nimajo niti moralne podpore, ki bi utegnila biti celo dragocenejša od tiste, izmerjene z valutnim ekvivalentom. To pomanjkanje moralne podpore se je leta in leta izražalo tudi v rezerviranem stališču mladih režiserjev, ki so se zavoljo slabih navad in konformizma naravnost bali besedil domačih dramskih avtorjev, če pa so se že lotili režije takšnega dela, potem so se ravnali po sistemu »delitve« režije, ne pa po sistemu »izbire«. Delitev pomeni dolžnost in izpolnjevanje obveznosti zaradi angažmaja oziroma zaposlitve, izbor pa pomeni afiniteto, goreče zavzemanje za idejno in umetniško stališče avtorja, ki je uvrščen v repertoar. Slednje je bilo največkrat rezervirano za dramska dela sodobnih tujih pisateljev, zlasti za tista, ki vsebujejo avantgardne ideje oziroma neoteatrske koncepcije, zgrajene na negaciji konvencionalnega meščanskega gledališča. V Zagrebu so poskusili tudi z natečajem, ki je imel avtoritativni pečat Hrvaškega narodnega gledališča in edino, čeprav ne ravno neznatno nagrado. Tudi to ni prineslo uspeha, ker so bili kot kaže ocenjevalni kriteriji absolutni, v takšnih okoliščinah pa morda, denimo, tudi najbrž kakšen Shakespeare ne bi dobil nagrade, kajne? Konkurz ni imel stimulativnega značaja, pač pa značaj dokončnega vrednotenja. Če k vsemu prištejemo še trajno vzvišeno dociranje tekoče gledališke kritike, ki je brez pedagoške tendence formulirala stališča glede kvalitete dramskega dela domačega avtorja (hkrati pa je s precejšnjo dobrohotnostjo sprejemala dela tujih sodobnih dramatikov in upoštevala brez bistvenejšega preverjanja kvaliteto, ki so jo razglašale recenzije v tujem časopisju), potem je vzdušje neugodnega odnosa do domačih dramatikov dovolj jasno. Takšno stanje je izzvalo željo, da bi drugače ravnali z domačimi dramatiki. Stališča so formulirana takole: odpreti oder, ki se bo posvetil izključno delom domačih dramatikov; uprizarjati tista dramska dela, ki doslej zavoljo raznih ali nezadostno motiviranih razlogov niso prišla pred občinstvo, so pa kvalitetna; dati kar največje možnosti mladim, še neuveljavljenim domačim dramatikom; najti način, da bi izvirne dramske ideje, v odrskem smislu še nedovršene in neizražene, dobile svojo končno obliko s sodelovanjem dramaturgov Studia; zainteresirati mlajše režiserje, da bi poskusili svoje kreativne moči ob domači drami, prav tako pa za to vneti čimveč igralcev iz zagrebških gledališč; in končno, nenehno in plodno sodelovati s pisatelji, ki želijo pisati za ta oder. Kot vidimo, gre za zelo konkretne elemente. Da bi bila stvar videti resna in da bi bila realno dosegljiva, so v Zagrebu mobilizirali najmočnejše gledališke institucije, ki so se skupno zavezale, da bodo ustanovile nov zagrebški oder Zagrebški gledališki studio. Neposredni organizatorji novega odra so: Hrvat. narodno gledališče, Zagrebško dramsko gledališče, gledališče Komedija in Akademija za gledal. umetnost. Pozneje se je le-tem pridružila še redakcija kulturnega tednika Telegram, ki je takoj razpisala natečaj za komorno dramo, komedijo, satiro, farso (tu pridejo v poštev tudi druge dramske oblike) s temo iz sodobnega življenja. Ta natečaj vključuje tudi dramaturško adaptacijo knjižnih tekstov iz sodobnega življenja. Pogoji konkurza so, da besedila doslej niso bila nikjer objavljena ali uprizorjena. Najboljša dela bodo takoj uvrstili v repertoar novega gledališča. Vsa uprizorjena dela bodo hkrati tudi tiskali v izdaji Zagrebškega gledališkega studia in redakcije Telegrame. Za novo sceno so izbrali prenovljeni oder Akademije za gledališko umetnost. Že decembra bo Zagrebški gledališki studio uprizoril šest del domačih avtorjev: »V prvi osebi« Ivana Supka, »Julijo« Ivice Ivanca, »Nežne pesmi angelov« Jovana Ličine, »Rejenca« Milana Grkića, »Čarovnije« Mila Stankovića in »Oresta« Jovana Hristića. Pri otvoritvi bodo nastopili tudi gosti: Malo gledališče iz Sarajeva z »Evropsko travo« Miodraga Žalice, Atelje 212 iz Beograda s »Čarobno« Živojina Gavrilovića in Mestno gledališče ljubljansko z »Malo žehto«. Takoj ko je bil objavljen program novega odra, se je Mestno gledališče ljubljansko ponudilo, da je pripravljeno solidarno sodelovati z zagrebškim poskusom. Ta novica je zelo hrabrilno vplivala na zagrebške kulturne kroge. Ustanovitev novega odra v Zagrebu je v resnici novost. Zamisel ima čedalje večji odmev v javnosti in ni razloga, da bi dvomili, da bodo uspehi bistveno ugodnejši za domače dramatike, kot so bili doslej. Če bo tako, potem bo Zagrebški gledališki studio izpolnil svoje poslanstvo tako, kot je bilo zamišljeno. JOZO PULJIZEVIĆ OBRISI

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1963-11-1701-1800_1759-1760
Report a problem to oder@slogi.si.