Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Prvi in uspešni - Jeseničani

Marina Golouh, Delo, 12. 6. 1964

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Prvi in uspešni - Jeseničani S VII. revije dramskih skupin Slovenije Delo 12.VI. Novomeški Prosvetni dom je postal predsinočnjim Lorcov »Dom Bernarde Albe«, prizorišče inkarnacije najbolj mračne zapuščine katoliške etike in morale, dokaz, kako usodne sledi zapušča le-ta v tistih, ki ji nemo in slepo sledijo, in še potrdilo, kaj po drugi strani — zmore poštena gledališka angažiranost, čeprav zgolj amaterska. Priznajmo predstavi jeseniških igralcev doumljen in duhovit režijski koncept Bojana Čebulja in med mračnimi postavami Bernardinega doma predvsem intenzivno podobo nje same (Slava Marošič) ter si dovolimo pridržek, da je v zaporedju likov njenih hčera, oživljenih z večjo in skromnejšo nadarjenostjo, starejšo in kratkotrajnejšo igralsko rutino (Vera Ažman, Tatjana Košir, Darinka Korošec, Anica Vister in Vlasta Pavlič) igra presegla protiigro. Posebej velja omeniti stranski kreaciji dekle Ponzije (Marjanca Čebulj) in Marije Jozefine (Stanka Geršak). Predstava v slabše zasedeni dvorani je bila razen tega, da je odprla VII. revijo dramskih skupin Slovenije, jubilejna tisočpetstota in hkrati premiera amaterskega gledališča »Tone Čufar«. Včerajšnje dopoldne je izrabil Mirko Zupančič, asistent na Akademiji za gledališče, radio, film in TV, za razpravo o Shakespearovi umetnosti, o formalnih in vsebinskih razlogih zanjo, o umetnikovih eksperimentih duha in pričevanjih humanizma, ki osvajajo tudi moderni čas, saj se človek ustvarjalec, izhodiščni junak Shakespearovih tragedij in kronik, komedij in pravljic, uresničuje spet in spet. Pred Zupančičevim predavanjem je Janez Šmon, predsednik dramskega sosveta pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, opozoril na nekaj čisto stvarnih dejstev: na Slovenskem je bilo v času med šesto in sedmo revijo 381 gledaliških premier, 68 proslav, 30 literarnih večerov, 12 pogovorov o gledališču v klubih, 45 veselih večerov, skupno 536 premiernih prireditev oziroma 1600 uprizorjenih amaterskih predstav. To po eni strani demantira mnenje, da je gledališki amaterizem v zastoju, po drugi strani priča o porajajočih se novih oblikah, po tretji pa terja razmišljanje o kvaliteti. Od lanske do letošnje revije smo razen tega podedovali nekaj starih problemov: prešibko gledališko delo z mladimi; nekaj slabo razumljenih klubskih oblik dela (ne gre za prenos teatra z vso navlako v klub!); dejstvo, da imamo na Slovenskem toliko lutkovnih skupin, da se jih še nikomur ni posrečilo natanko registrirati, kaj šele zares usmerjati; pa da imamo posamezne pojave amaterskega gledališkega snovanja za vsako ceno, mimo dejanskih potreb, zaprtosti v svoj ozek krog itd. Še o dveh novih težavah: okrajni gledališki sosveti so šibki, občin— VII. revijo so, razveseljivo, sodelovali vsi okraji, pa je odbranih predstav kot vidimo vsega osem. To ne pomeni, da bi jih moralo biti več; vendar kaže, da posamezni okraji ne nastopajo z nobeno! MARINA GOLOUH

This article has not been reviewed yet.

Producers
AGRFT
Archival material identifier
1964-06-2401-2500_2270
Report a problem to oder@slogi.si.