Dragoceno spodbujanje
Lojze Smasek, Večer, 7. 11. 1964
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
PO VIII. MARIBORSKI KULTURNI REVIJI
Dragoceno spodbujanje
VIII. mariborska kulturna revija je srečno za nami, odvile, izpele in odigrale so se v glavnem skoraj stoodstotno vse prireditve, ki so bile v ličnem programskem prospektu napovedane prve dni oktobra za ves ta letos tako turobni mokri mesec. To je po svoje tudi prav lep dosežek organizacijske trdnosti in spretnosti prirediteljev. V Mariboru, na primer, je odpadel samo večer umetniške besede Staneta Severja (nenadna bolezen našega velikega dramskega umetnika je onemogočila mariborskemu občinstvu stik z njegovo prodorno umetniško osebnostjo) in pa občni zbor mariborske zveze kulturnih delavcev (ki je bil zaradi nekaterih težav organizacijske narave samo prestavljen na kasnejši termin). Vse ostalo področje od Raven do Murske Sobote pa je doživelo samo eno zamenjavo (in ne odpoved): v Ptuju napovedana razstava in sejem knjig založbe Obzorja in Pomurske založbe sta se preselila v Mursko Soboto. In to pri 35 prireditvah po celotnem mariborskem okraju, ko jih je bilo kar 15 izven samega mesta Maribora — v organizacijskem pogledu torej resnično lep dosežek.
manifestacije — najprej pomemben literarni večer književnikov iz Bosne in Hercegovine v Mariboru in pri Lenartu, potem literarni nastop mladih koroških književnikov iz Celovca na Ravnah in zborovanje slovenskih bibliotekarjev v Murski Soboti. Za vse te prireditve, predvsem za prvi dve, je važen njihov komunikativni pomen: v prvem primeru stik z drugimi republikami, ustvarjanje še vse prerahlih vezi z našimi, jugoslovanskimi, in včasih (po naši krivdi) tako tujimi in neznanimi literaturami, v drugem nadvse potrebno vzdrževanje stikov z našimi zamejskimi Slovenci, v tretjem poglobljen republiški kriterij o izredno važnih vprašanjih našega knjižničarstva.
K vsemu temu je treba dodati še zelo razgibani pomenek s podpredsednikom izvršnega sveta SR Slovenije Benom Zupančičem o aktualnih kulturnih problemih, imenitno predavanje Bogomila Kariavarisa o nekaterih novih problemih likovne vzgoje, svežo novost med temi prireditvami: Maribor, moje mesto, v besedi, glasbi in sliki, nadvse uspel in dobro obiskan teden Shakespearovih filmov ter tri gledališke premiere in požrtvovalno sodelovanje amaterskih gledališčnikov »Slave Klavore«.
Kaj pa kakovost in tehtnost posameznih manifestacij? Pojdimo kar po kronološki poti: slovenjegraška razstava Odtrgani od domačij je bila izčrpen pregled dokumentacijskega gradiva o internirancih in izseljencih Mislinjske, Mežiške in Gornje Dravske doline, otvoritev revije v nadvse primernem, slovesnem okolju viteške dvorane pokrajinskega muzeja v Mariboru, razstave v umetnostni galeriji v Mariboru (Maribor skozi stoletja, gledališki kostum in scenografija, razstava del mariborskih likovnih umetnikov) izredno zanimive, predvsem prva, prirejena ob 800-letnici Maribora, razstavi T mariborski študijski knjižnici (slovensko časopisje v Mariboru od začetka do danes in pa Shakespeare pri Slovencih) skrita, toda pomembna dejstva o mariborskih prizadevanjih na obeh področjih odkrivajoč, slovenjegraška razstava Znamenja na Slovenskem zelo pomembna, murskosobeška predstavitev akvarelov Alojza Eberta (19. stoletje) zanimiva.
Med koncerti je treba omeniti zelo uspel in dobro obiskan samostojni koncert mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Tabor Angel Besednjak v unionski dvorani v Mariboru, nato zreli koncert mladih mariborskih umetnikov in pa minkoviti baročni večer, ki ga je mraz, žal, pregnal iz viteške dvorane pokrajinskega muzeja v kazinako dvorano mariborskega gledališča.
V okviru mariborske kulturne revije so bile tudi tri literarne prireditve.
pričajo o možnostih, ki utegnejo poživiti kulturna prizadevanja na našem področju in jim priskrbeti večjo razsežnost in tehtnost. Vendar pa taka ali podobna oziroma celo drugačna mednarodna kulturna akcija ne more in ne sme onemogočiti mariborske kulturne revije, samo dopolni jo lahko, kajti mobilizacijski pomen tega po vsem okraju razširjenega prebujanja kulturne sezone, predstavitve pestrih možnosti in dokazovanja prisotnosti in upravičenosti naših kulturnih in prosvetnih institucij je preveč dragocen, da bi se mu lahko odpovedali.
Do sem priznanja in pomisleki ob mariborski kulturni reviji v njenem sedanjem konceptu pestrega in koncentriranega začetka kulturne sezone. Je pa vprašanje, ali je taka oblika res edina oziroma najboljša rešitev. Nekajletno pisanje in opozarjanje našega lista na možnost stalnega folklornega srečanja ob jugoslovansko-avstrijsko-madžarski tromeji živečih dežel in letošnje dokaj konkretne priprave (vendar iz finančnih razlogov še ne dokončno končane) za vsakoletno oktobrsko srečanje podonavske folklore in vina pričajo o možnostih, ki utegnejo poživiti kulturna prizadevanja na našem področju in jim priskrbeti večjo razsežnost in tehtnost. Vendar pa taka ali podobna oziroma celo drugačna mednarodna kulturna akcija ne more in ne sme onemogočiti mariborske kulturne revije, samo dopolni jo lahko, kajti mobilizacijski pomen tega po vsem okraju razširjenega prebujanja kulturne sezone, predstavitve pestrih možnosti in dokazovanja prisotnosti in upravičenosti naših kulturnih in prosvetnih institucij je preveč dragocen, da bi se mu lahko odpovedali.
Po vsem tem moramo zapisati, da je bil ta mesec prireditev kvaliteten in pester, v nekaterih primerih tudi nadvse pomemben, vendar mu je pa manjkalo nekaj vrhunskih stvaritev ali v obliki gostovanja uglednih gledališč, orkestrov, solistov, ali v odkrivanju še neizkoriščenih domačih možnosti, ki bi tej z mariborskimi barvami uspešno podčrtani in dejansko že nekakšen skupni imenovalec ustvarjajoči reviji priskrbeli tisti za podobne prireditve prepotrebni sij dogodka, ki si ga je treba nujno ogledati, se ga udeležiti. K temu sodi tudi zunanje obeležje: več plakatov, več zastav, več izložb bi moralo vabiti na prireditve mariborske kulturne revije...
Lojze Smasek
- People
- Stane Sever Lojze Smasek
- Note
- Mariborska kulturna revija;
- Archival material identifier
- 1964-11-3001-3100_3053