Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Odmik od konvencionalnosti

Kristijan Ukmar, Delo, 24. 6. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Gledališče Odmik od konvencionalnosti Uprizoritev »Služkinje-gospodarice« v Eksperimentalnem gledališču. Ob desetletnici svojega obstoja je ljubljansko Eksperimentalno gledališče nastopilo z novo idejo, z glasbeno-scensko uprizoritvijo. Gledališki list pojasnjuje, da je to ena izmed novih oblik dela Eksperimentalnega gledališča, ki se s tem širi v Gledališki atelje. V pravilih novega ateljeja zasledimo med drugim tudi misel, da ima atelje nalogo: »iskanje odrskih povezav med besedo, glasbo in plesom in odkrivanje oblik totalnega gledališkega izraza; iskanje sodobnih eksperimentalnih in posebnih estetskih rešitev v odrskem oblikovanju.« Uprizoritev Pergolesijeve komične opere »Služkinja gospodarica« je pokazala vrsto elementov, ki ustrezajo zastavljenemu cilju. Ustreza mu že izbira dela, ki je pred malo več kot 200 leti nastalo v senci pompozne opere serie in pomenilo prvo sprostitev patetike v glasbeno-scenskem uprizarjanju, obrat k muzikalni vrednosti in dominiranju absolutnosti glasbene oblike. Posebnost dela je tudi, da vključuje poleg dveh pevskih vlog še eno nemo, kar daje uprizoritvi možnost razširitve izraza preko običajnih pevskih in igralskih sredstev. V uprizoritvi sami je prevladoval operni element, tako v zasnovi kot v realizaciji. Središče večera je tvorila postavitev opere v skladu s predstavo o buffonični operi, kot je ohranjena po živi tradiciji. Zlata Ognjanovićeva je oblikovala Serpino z veliko glasovno kultiviranostjo in prisrčno igro v tipičen ženski lik opere buffe. Dragiši Ognjanoviću ležijo po njegovem pevskem in igralskem karakterju verjetno predvsem lirično-dram­ske vloge resne opere. Vendar se je tudi s komičnim likom Uberta vseskozi prepričljivo vključil v okvir celotne operne upodobitve. Dirigent Ciril Cvetko je glasbeni del predstave izdelal z eksaktnostjo, tako pri pevcih, kot tudi pri komornem ansamblu. Dosegel je dosti veliko zanesljivost, s tem pa pravi sproščeni karakter izvedbe. Tudi režijsko sta dominirali obe glavni vlogi, izdelani s številnimi domislicami in enako sproščeno. V ta okvir so sodili tudi scena in kostumi Marije Vogelniko­ve. Del zase je bila nema vloga sluge Vesponeja, ki jo je oblikoval Andrés Valdés z nazorno, slikovito pantomimično igro. Spet del zase je bila po režiserjevi zamisli dodana Colombina Ksenije Hribarjeve, v svojem plesu podrejena predvsem glasbi in čistemu plesu, torej do neke mere abstraktna. Končno je tu še začetek predstave z uglaševanjem inštrumentov; vpevanjem pevcev, nagovorom konferansjeja (Milan Kalan), ki uspešno razbija iluzionizem in poudarja idejo komedijantstva. Vse to so elementi, iz katerih je umetniški vodja gledališča in režiser Balbina Battelino Baranovičeva gradila eksperimentalno uprizoritev. Dejstvo je, da vsak od teh elementov, od opere buffe preko pantomime in čistega plesa do antiiluzionističnega gledališča, pomeni v našem okolju uspešno novost in doprinaša k dialektični preobrazbi romantične operne tradicije. S tega stališča je uprizoritvi v celoti treba pripisati pomembnost v razvoju slovenskega opernega gledališča. Obenem pa je tudi res, da v uprizoritvi »Služkinje gospodarice« vsak od navedenih elementov še stoji sam zase. Vsak govori poslušalcu z novim, zanimivim, vendar svojim jezikom. Ni pa še tu uresničena ideja celovitega gledališča — vseeno v kateri zvrsti, od totalnega do modernega opernega — ki bi poslušalcu govorilo z modernim, vendar enotnim glasbeno-plesno-scenskim jezikom. KRISTIJAN UKMAR
Report a problem to oder@slogi.si.