Slavnostni začetek
Vesna Marinčič, Mladina, 31. 7. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
SLAVNOSTNI
ZAČETEK
26. julija vse poti vodijo v Pulo. To je prvi dan jugoslovanskega filmskega festivala (in poletje je in blizu Pule je morje, ob morju lepa dekleta, visoke cene, ledu za v pijačo pa niti v edinem in osrednjem pulskem hotelu Riviera ni...). 2000 ljudi je ostalo letos brez vstopnic, je v svojem otvoritvenem govoru svečano in nemalo ponosno prebral predsednik Upravnega odbora FJF. Prispel je Tito. Toda rakete se kot zanalašč prav letos nočejo in nočejo »odpreti« v »tisoč in tisoč drobnih iskríc čudovitih barv«... Samo strahovito poka in hrešči, kot ob hudi uri (in ne pred začetkom nekega filmskega festivala). Sem in tja se kakšna le razprši in publika olajšano vzvalovi; to je moč razumeti tudi simbolično: sem in tja kakšen film... in tako naprej.
Po prvih velikih otvoritvenih dogodkih, še razpoloženjski uvodek pred pravim začetkom, Kratek film Jožeta Bevca »Soseda«. Vsekakor zelo pohvalno dejanje odgovornih festivalskih ljudi. Začelo se je torej le z zdravim smehom.
Zdaj pa zares: »TRI«. Tri zgodbe Antonija Isakovića, tri gladke, bleščeče krogle iz zanesljive puške režiserja ALEKSANDRA PETROVIĆA. Tri zgodbe iz vojnega obdobja 1941-1945. Prva se pretopi v drugo in druga v tretjo. Nobena nima naslova. Povezuje jih tenkočutna režiserjeva misel, iskreno, prvobitno podoživljanje drobnih, pa zato ne nepomembnih, človeških trenutkov v času, ko je človek človeku volk. »Tri« povezuje tudi lik našega najbolj zaposlenega filmskega igralca, Bate Zivojinovića. Resnici na ljubo: mož je moral tokrat veliko bolj dokazovati svoje telesne zmogljivosti...
kot pa igralske. V drugi epizodi je njegova naloga en sam tek, kaj tek, dirka skozi močvirje, ki je prostrano in grozljivo kot v morečih sanjah. Že sam začetek filma je impresiven: podlago njegove špice sestavljajo namreč prav gotovo najboljše fotografije iz albuma druge svetovne vojne.
Prva epizoda je najboljša. Zakaj? Preprosto zato, ker se potem, ko utone v filmskem platnu, človek počuti nekako neprijetno, počuti se krivega za nekaj, o čemer doslej ni razmišljal... Preplašena kopica ljudi na železniški postaji je kot čreda živali z enim samim instinktom, tistim, ki mu pravimo samoohranitveni. Druga je lov na človeka. Bila bi prav dolgočasna in klasična, da ni bilo kamere, ki je lovila obraze in dogajanja čisto z druge strani, čisto drugače, kot smo sicer v jugoslovanski kinematografiji bili doslej vajeni. Sodelovala je z idejo tako tesno, kot sodelujejo igralčeve obrazne mišice s smehom ali jokom. Tretja ostaja gledalcu »na koži«, za razliko od prve, ki se mu zaleze pod njo... Sledili naj bi »junakovim« mislim, njegovim dilemam, ki jih naj bi slutili samo po režiserjevi sugestiji, njegovim notranjim podobam, ki očividno nastajajo ob najmanjšim njegovim stikom z ljudmi in stvarmi... Na dvorišču sedi dekle, ki je sodelovalo z gestapom in sedaj čaka na obsodbo. Potem jo odpeljejo. In mimo njega pridivja voz z ženinom in nevesto.
Danes je šele torek in videli smo šele enega izmed dvanajstih nastopajočih. Ne bi bilo mogoče reči, da se po kotičkih že šepeta, »kdo bo prvi«; čeprav je očitno, da večina prisotnih novinarjev (izvzemši slovenskih) že od prej pozna nastopajoče...
Osem filmov je žirija odklonila, kot vemo. Sedaj jih bodo po dva in dva predvajali vsako dopoldne v »navadnem« pulskem kinematografu. Pred dvema urama smo gledali prva dva izmed njih: Glušićevega »Čovika od svita« (kar pomeni nekaj takega kot svetovljan) oziroma Borisa Dvornika (v zelo majhni vlogi Milena Dravić) in Janićev film »Glasujem za ljubezen«, ki ga je za razliko od knjige Grozdane Olujić, ena sama površnost in navezovanje besede na besedo (zelo slab vtis, kar se igralske stvaritve tiče, je zapustila Mira Sardoč).
Veselo in optimistično naprej v naslednjih 17 filmov.
VESNA MARINČIČ
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Film in TV Festivali
- People
- Mira Sardoč
- Archival material identifier
- 1965-07-4301-4400_4351