Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Miklova Zala za gasilski avto

M. Svajncer, Večer, 31. 8. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Miklova Zala za gasilski avto JOSIP MERDAVS: NAMEN NAŠEGA DELA JE BIL, DA BI KMEČKI LJUDJE IN DELAVCI PRI BENEDIKTU PO NAPORNEM DELU NAŠLI TUDI KULTURNI UŽITEK IN KULTURNO ZABAVO Ko je gasilsko društvo pri Benediktu v Slovenskih goricah zaprosilo za pomoč pri nakupu gasilskega avtomobila, je v svoji prošnji navedlo, da so že sami zbrali del sredstev s prostovoljnimi prispevki, znaten del — 1,300.000 dinarjev — pa je za nakup avtomobila prispevalo domače prosvetno društvo. Ves ta denar je bil čisti dohodek štirinajstih predstav zgodovinske igre Miklova Zala. Igrali so jo z večjimi in manjšimi presledki vso letošnjo sezono. Dosedanji ravnatelj osnovne šole pri Benediktu Josip Merdavs, režiser predstave, je o prireditvi, njenem namenu in požrtvovalnih igralcih povedal: Pri Benediktu sem bil enajst let prosvetni delavec. Spoznal sem, da pri kulturnem delu na vasi ni mogoče ničesar doseči na hitro, ampak je potrebno nekaj let vztrajnega in temeljitega dela, da se oblikuje skupina zavzetih igralcev in ljudje vzljubijo svoje gledališče. Važno je tudi, kaj skupina igra. Občinstvo na podeželju še vedno zelo rado gleda zgodovinske igre, posebno še, če je v njih košček preteklosti domačih krajev. Odtod tolikšen uspeh Miklove Zale in igre Črni križ pri Hrastovcu, ki ga uprizarja prosvetno društvo Jurovski dol. Uprizarjanje zgodovinskih del je seveda treba uskladiti z uprizarjanjem del iz modernejše dramatike. Naša skupina je imela lep uspeh tudi s Harrisovo dramo Molčeča usta. K uprizoritvi tega zanimivega dela smo pritegnili mlade ljudi in s tem sploh pomladili skupino. Z Molčečimi usti smo gostovali po vsej občini Lenart in v Gornji Radgoni. Čisti dohodek predstav je bil 200 tisoč dinarjev. Porabili smo jih za ureditev dvorane. Namen vsega našega dela je bil — ker sem se preselil v Maribor, moram govoriti v preteklem času — da bi kmečki ljudje in delavci pri Benediktu po napornem delu našli kulturni užitek in kulturno zabavo. Uprizorili smo več Nušićevih komedij, Finžgarjevo Razvalino življenja, Divjega lovca in druga dela. Za Miklovo Zalo smo se letos odločili delno zato, da bi pomagali gasilskemu društvu. Člani našega prosvetnega društva hodek od vstopnine porabili za skupen obisk kake gledališke predstave v Mariboru ali drugod. Z Miklovo Zalo smo gostovali v Gornji Radgoni, Vidmu ob Ščavnici, v Apačah in po vsej lenarški občini razen v Gradišču, kjer je požar uničil dvorano. Igralci so predvsem kmečki fantje in dekleta ter trije ali štirje učitelji. Za Miklovo Zalo so kljub napornemu delu in letošnjemu slabemu vremenu redno prihajali na vaje; le-teh ni bilo malo in so se zavlekle tudi do enih ali dveh ponoči. Na odru smo imeli 29 vaj, bralnih in skupinskih sploh ne štejem. Igrali bi lahko brez šepetalca, a tudi sicer je bila predstava na dostojni ravni. Miklova Zala je bila Marija Elblova, ki je igrala v naših predstavah že več glavnih vlog. Mirko je bil Feliks Damiš, Tresoglav Stanko Harl, Serajnik Alojz Bernjak, Almira Vida Prašiček, Davorin Matija Györkeš, Tevže Leopold Zinič itd. Sleherni član igralske skupine je z vsemi svojimi močmi pripomogel, da so ljudje predstavo radi gledali. Poleg dramske skupine delujeta pri prosvetnem društvu tudi folklorna skupina in pevski zbor, vendar je njuno delo bolj občasno. Društvo skrbi za gostovanje amaterskih in poklicnih umetniških skupin v domači dvorani. Tako skoraj redno gostujejo pri Benediktu igralci iz Jurovskega dola, Korene in od Negove. Ljudje radi poslušajo zabavne ansamble le, če imajo dober program, medtem ko za predstave estradnih umetnikov dvomljive kakovosti pri Benediktu ni zanimanja. Na skrbi društva so tudi kino predstave v dvorani. Tov. Josip Merdavs je postal ravnatelj osnovne šole Antona Aškerca v Mariboru. Za sedaj še sodeluje s prosvetnim društvom pri Benediktu, a v novem šolskem letu morda ne bo več utegnil. Njegova tiha želja je, da bi se tisti, ki ga bo nasledil pri prosvetnem in kulturnem delu, prav tako približal temu slovenskogoriškemu kraju in njegovim ljudem, kot se je v enajstih letih svojega dela približal sam. To bi bilo priznanje tudi za njegovo delo, saj bi to, kar je sejal, raslo dalje in rodilo nov sad. M. Svajncer

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.