Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Izbruh teaterske sezone

D. Gofla, abs. osn. šole in kolturni poročevalec, Večer, 22. 9. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Izbruh teaterske sezone Na svitlo dal D. Gofla, abs. osn. šole in kolturni poročovalec To soboto bo f našem teatru izbruhnila nova sezona. Kateri pa je momentalno nekje še ni pofsem sigurno. Fsted dejstva, kjer sprovajanje ene teaterske sezone zahteva razven umetnikof in publike nekje tudi eno elegantno fsoto denarja. Kateri pa momentalno še ni polnoštevülno prisoten, teater pa brez njegove pričujočnosti ne more vršiti njegovo kolturno poslanstvo. Koltura pa je baje ogledalo fsakega civilizovanega naroda. Fsaj tako je pisalo f cajtengah. Toda ampak pisati je prafzapraf nekolikanj premalo, treba je dati tudi nekolikanj denarja. Taisti pa se spet ne more dati, če se ga nima. Tako nastane en perfekten začarani krog. Kateri je kakor fse čarovnije mističnega izvora in se zato z njim f naši stvarnosti ne ukvarjamo. Topogledno je pač ena blesava nesreča s tem, kjer teater f bistvu ni, rečimo, ena tvornica mesnih izdelkof, katera ima fse inštrumente na razpolaganje, da se sam vun vzdržuje, kjer je pač sorazmerje med odjemalci telesnih dobrin in duševnimi potrošniki 100:1, kakor, rečimo, deformirani dinar proti reformiranemu. Toda ampak te tukaj resno za pripomniti, da egzistira pri nas nekje tudi en sloj človekof, kateri je lačen predfsem duševne hrane. Dušo pa se ne da privezati zgolj f gostilnah, temveč vrši taisto duševno privezovanje f glavnini teater. Fsled česarja ima on prafzapraf tudi nekje eno pravico do njegovega životinjarjenja. Oče mariborskega teatra je bil mariborski okraj. Kateri pa je nepričakovano izpustil njegovo dušo in med njegovimi žalujočimi otroci je zapustil tudi nekolikanj nepreskrbljeni mariborski teater. Toda ampak jast mislim, da fsaki otrok poseduje razven fsaj enega očeta tudi eno mater, katera bi ga morala obavezno vzeti v rejo. Mati za eno slovensko narodno gledališče, kakoršno je tudi mariborsko, pa je prafzapraf nekje naša republika. Katera pa, kakor fse kaže, ni nadležna za tega otroka, temveč je verojetno otrok nadležen njej. Toda ampak če ona stoji na stališču, da mariborski teater ni njen legalni otrok, naj ga fsaj vzame za nezakonskega. Kajti namreč f socjalizmu so fsi otroci enakopravni. Tudi nezakonski. Ena rešitef za tuberkolozni teaterski proračun bi bila takisto f tem, da bi nekje sprovedli eno socjalistično republiko štajersko. Fsled česarja bi potem mariborski teater postal centralnega tipa in bi se lahko pofsem opravičeno obesil na republiški proračun, Katero obešanje fselej garantira eno zdravo in dolgo življenje. Toda ampak ne zadene ikskluzivna krifda za sušične teaterske fenance zgolj nadrejene forume. Krif je vsekakor tudi teater sameat. Kjer pristopa k fprašanju njegovega repertoireja z enim prekosmatim posluhom za sodobne duhovne potrebščine. Fsled česarja bi obavezno moral adoptirati njegove komade z džesmuziko, narodnozabavno glasbo z spremljovanjem komičnih humoristof, popefkarstvom, striptisom in ostalim nudizmom! En rahli finančni primanklaj dobavlja teatru tudi nenafzočnost nekaterih intelektualcef. Kateri fsak večer po neki ministerjozni fisijološki zakonitosti fsi istočasno postajajo trudni točno med 7. in 10. uro, ko se odvijajo teaterske predstave. Fsled česarja so potem doma prisiljeni, da prežvekujejo do polnoči avstrijsko televizijo. Najbolj perfektnejša rešitef za luknje f teaterski blagajni pa bi bila, če bi rečimo taisti, kateri posedujejo nizko kvalifekacijo in visoko plačo dali fsaj en procent od taiste dotičnim, kateri imajo visoko kvalifekacijo pa nizko plačo. Če bi se moglo to sprovesti, bi z taistim procentom fsled široke množice visokoplačanih nizkokvalifecirancev momentalno postavili sa kolturna, umetniška in še prosvetna podjetja na eno blazno trdo osnovo. In še en novi teater bi koncem koncef lahko f mariboru gor spovali. Kajti namreč kdo pa danes lahko garantirano jamči, da en lepi dan ne izbruhne en svetovni mir in propade fsled tega še zadnja mogočnost, da bo naš teater porušen. Kajti namreč preje obavezno ne bomo imeli en tak krompir, da bi dobili novega!...

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1965-09-4601-4700_4670
Report a problem to oder@slogi.si.