Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Ne samo o plusih, tudi o minusih

Lojze Smasek, Naši razgledi, 7. 8. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Televizijska glosa Ne samo o plusih, tudi o minusih Zadnje čase sem poslušal z malih televizijskih ekranov mnogo velikih (beri: dolgoobveznih in s preusodnim preudarkom opremljenih) govorov teh ali onih bolj ali manj velikih tovarišev o tem, da je treba že končno nehati z risanjem naše stvarnosti zgolj v temačnih barvah, pokritih še z lakom dvomov in pomislekov, da je nujno k vsakemu očitku dodati kot korekturo tudi pluse, ki jih dosegamo na tem, sedaj sicer skritiziranem področju. Teh govorov, pojavljajočih se v najrazličnejših variantah od pedagoško dvignjenega prsta do široko razpredenega primerjalnega dokazovanja, je bilo toliko, da sem se jim moral upreti. Če ne drugače, pa vsaj s to gloso. Želja, pravo izhodišče za vso to poplavo transmisijsko množečih se naukov, da naj sedaj že občutno prečrnogledemu poročanju o našem dandanšnjem danes dodamo vse tiste dan za dnem prezirane in prezrte pluse, je bilo zdravo in pametno spoznanje, da je resnica o nekem času, nekem človeku, nekem dogodku, le tedaj resnica, če sega na vsa področja njihovih pojavnih oblik, če obsega vse njihove aktivnosti, tako posrečene kot ponesrečene. Toda kako doseči to integralnost, to pravo, plastično, verno, pravično sliko, to ustrezno sodbo? Dober ali slab odgovor na to vprašanje odloča o tem, ali bo zdravemu impulzu sledila tudi zdrava realizacija zamisli ali ne. Naš primer dokazuje, da so se nekateri naši javni delavci lotili v komentiranju te v osnovi popolnoma utemeljene misli najpreprostejšega, najmanj napornega, najbolj krivičnega in tudi, v zadnji konsekvenci, z izhodiščno mislijo, skreganega »prijema«: namesto zrele klasifikacije našega, v najširšem pomenu publicističnega ustvarjanja, odmevov naše javnosti na dogajanja, ki jim je priča in ki jih pomaga soustvarjati (ti so lahko kaj heterogeni od satiričnih jurišev na minuse preko resnih kritičnih razmišljanj in analiz do informativnih poročil oziroma zanesenih panegirikov z vsemi neštetimi vmesnimi stopnjami), smo dobili nevarno splošno, iniciativo dušeče navodilo: ko poročaš o minusih, se spomni tudi na pluse. Hote ali nehote se tak poziv razume kot navodilo tistim, preveč med naše minuse zahajajočim, naj se lotijo svetlejših barv, naj dodajajo črnemu nekaj belega, toda iz tega se rodi samo turobna sivina in nič drugega. Zakaj ne bi raje omogočili dobrim iskalcem naših minusov, da jih še naprej pogumno iščejo, ob bok pa bi jim postavili naše prav tako kvalificirane iskalce plusov ali na istem ali kakšnem drugem področju. Tako enih kot drugih imamo dovolj, vendar bodejo nekatere v oči zgolj slabosti odkrivajoči, ki bi naj zabelili svoje črne žgance vedno še z nekaj vzpodbudne smetane, o slavospevne uvodnike in jubilejne članke pišočih pa ni bila spregovorjena niti besedica. Se mar zahteva po objektivnem poročanju pri njih neha, bi ne bilo morda treba misel o belih dodatkih k črnemu dopolniti še s podobno o črnih streznjevalnih dopolnilih k preveč belemu. Če nam gre res za doslednost pri tej enolončniški teoriji objektivnosti, tedaj ne bi smeli zahtevati le k preveč razbohotenim minusom dodane pluse, temveč v prav tolikšni meri k prevsiljivim plusom priključene osveščevalne minuse. Naši govorniki pa tega niso storili, zadovoljili so se le s pozitivno korigiranimi minusi. Je pa ta, kot sem jo že imenoval, enolončniška zamisel korekture zelo slaba usluga objektivnemu, toda tudi sugestivnemu poročanju o naši stvarnosti, saj ob prehudih polomijadah zrevoltiranemu piscu z navodilom dodaj tudi potrebne pluse s tega področja - reže krila vsebinskega in stilnega poleta, upravičeno zaneseno hvalnico pojočemu, pa z našim spreminjevalnim za enakopravnost prizadevajočim se predlogom, vtihotaplja v njegov spev nezaželene disonančne elemente. Bolje bo, če bo vsakemu pišočemu prepuščeno, da poje, kakor mu je grlo ustvarjeno in kakor vidijo njegove dobre ali slabe oči. Če bo kaj prečrno, se bo že kdo našel, da bo to temo pregnal žarek močne svetlobe. In če bo kaj presvetlo, bo že pri roki košček streznjevalne teme. Zato čim manj receptov, kajti z njimi imamo prekleto slabe izkušnje. Edino vodilo v našem ustvarjanju mora biti resnica o našem času. Nekdo vidi košček resnične antracitne teme, drugi bleščečo belino, tretji zeleno, modro, rdeče, rjavo... in ko sestavimo iz teh, iz najrazličnejših zornih kotov videnih resnic končno mozaično celoto, je pred nami čudovita slika življenja, pestrega in živega, temnega in svetlega, veselega in žalostnega, resnega in poskočnega. Zato nikar ne jemljimo s prav kuharskimi sugestijami na toliko in toliko gramov črnine dodaj toliko beline ustvarjalcem televizijskih satir, piscem živih dramskih tekstov, avtorjem novih romanov, neusmiljenih kritičnih analiz in s plemenitim patosom grmečih hvalnic njihovega ustvarjalnega žara, njihovega poleta, njihove zagnanosti, ne silimo jih v preračunljivost, ne skopimo jih, ne delajmo iz njih dolgočasne in brezkrvne izvrševalce direktiv! P. S.: Si lahko predstavljate splet skritih kamer, odkrivajočih marsikdaj resnično hude pomanjkljivosti, ozaljšane z nepotrebnimi plusi? Ali pa kritično reportažo o nemogočih stanovanjskih razmerah nekaterih naših delavcev, korigirano z nekaj posnetki naših prelepih stanovanjskih blokov oziroma razkošnih palač? In razgovor o popolnoma praznih blagajnah medobčinskih skladov za financiranje šolstva, olepšan z imenitno tekstovno reformo šolstva? Si? Potem prav gotovo ne zahtevate pluse kot refren za vsako neljubo kopičenje minusov. Hvalimo, kadar lahko hvalimo, kritizirajmo, kadar je treba kritizirati, ne glede na to, kaj bo kdo rekel. Izognimo pa se tistemu posiljenemu in prisiljenemu pritikanju pomirjevalnih plusov k vsakemu vznemirljivemu minusu. LOJZE SMASEK

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1965-10-4701-4800_4524
Report a problem to oder@slogi.si.