Kulturna kronika
Zlatoust, Pavliha, 6. 10. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Kulturna kronika
Medtem ko bil sem v zlati Pragi,
ki zdaj apatično je siva,
ko v glavnem knedličke sem žvečil
in švejkovstvo v omaki blagi
(ki na kulturo tudi vpliva),
ko vsak me s pivom je »osrečil«
(ki je za ritem Čehov opij),
ko sem posedal v prvi klopi,
ko gledal dobre sem teatre,
ki so satirično že smeli
(nevneti za programske patre),
ko slišal sem, kaj vse že peli
Čehoslovaki so v kulturi,
doma kulturniška sezona
že teče in duhove buri.
Čeprav s kulturo »se ga krona«,
spoznaš, če hodiš po tujini,
da je pri nas vseeno bolje
in si kar nekam boljše volje,
čeprav reformi, skopi strini,
lahko očitaš, da kulturi
spet puli perje, kakor kuri,
ki že tako premalo zrnja
sred industrijskega ji trnja
še pred reformo smo dajali.
Kljub temu pa, recimo, Drama
z rezerve notranjo kar sama
sezono je tako odprla,
da spet resnico je podprla,
da v Jugoslaviji je prva,
čeprav ji mnogo manjša mrva
dotacij, kot drugje, pripada.
Ta Sartre spet je bil parada
igralstva in režije naše.
Slučajno v Brnu igro isto
sem videl z njih »najboljšo listo«,
pa je bila, v primeri z našo,
kot bi enačil ajdo s kašo.
»Virginijo« sem tudi videl
in spet s ponosom sem sprevidel,
da naše Drame gostovanje
po Češki novo bo priznanje
igralskih mojstrov prve vrste,
ki drugi štejejo na prste
jih ene roke dvoje, troje.
Zlatoust
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče Refleksija in publicistika
- People
- Jean-Paul Sartre
- Archival material identifier
- 1965-10-4701-4800_4579