"Kakor izklesan stoji pred nami glavni junak..."
Primorski dnevnik, 5. 10. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
PRED TRETJO UPRIZORITVIJO «HLAPCEV» V TRŽAŠKEM GLEDALIŠČU
Kakor izklesan stoji pred nami glavni junak ... » (Uvodna beseda režiserja Branka Gombača pred začetkom študija Cankarjevih «Hlapcev» v Slovenskem gledališču v Trstu)
2.
Zanimivo je še mnenje o drami Cankarja samega. Kraigher mu je pisal od Sv. Trojice v Slovenskih goricah 26. februarja 1910. «Saj, ,Hlapci' so zelo lepa drama. Zadnjih troje dejanj je drama, a začetek je karikatura. Ti še vedno laviraš v svojih dramah med realizmom in karikaturizmom! Saj še nazadnje ne bi bilo toliko odvisno od Tvojih snovi, ko bi le ti vanje verjel, ko bi ti le tudi snovi tako strašno ne zaničeval, kot zaničuješ življenje.» (II. str. 318). Cankar pa mu je na to odgovoril, in sicer 27. februarja 1910: «O ,Hlapcih' ne morem nadolgo govoriti, ker so mi še preblizu, da bi jih objektivno sodil. Le toliko vem: kadar pišem dramo, je oder pred mojimi očmi. Torej je treba karakterizirati ostro, kolikor mogoče. Nariši človeka, izbriši vse detajle - pa imaš karikaturo, ki je modelu zmirom bolj podoben nego oljnat portret. Gnusna in ogabna polemika, ki se je vnela zaradi ,Hlapcev', mi je znamenje, da sem verno risal. Upam, da bodo dramo igrali v Pragi, odkoder mi je direktor že pisal. V Ljubljani je preprečila uprizoritev vladna cenzura, ki mi je osumila celih 62 mest!» (Pisma Ivana Cankarja, II. str. 320).
Drama je doživela ob izidu hvalo in grajo, predvsem pa prerekanje med glavnima političnima predstavnikoma pravo senzacijo, znak da je drama zadela v živo. Poglejmo si še nekatere recenzije.
Dne 7. februarja 1910 piše SN: «V kolikor se je ta drama Cankarju v tehniškem, oziroma teatralnem oziru posrečila, to se kakor pri vsakem dramatičnem delu pokaže šele pri predstavi... In ker se nečem prenagliti, ne bomo danes izrekli nobene sodbe o gledališki vrednosti ,Hlapcev'... Cankar dokazuje v svoji drami «da smo Slovenci narod brez značaja in brez prepričanja, narod hlapcev, ki je na prodaj vsakemu in se da zasužnjiti kakor kdo hoče... Cankarjev bič poka v ,Hlapcih' kar se da, srdito bije in maha Cankar okrog sebe na vse strani, toda pred kritiko zdrave pameti razpadejo vse njegove rakete in paradoksi v nič in ostane le vtis: Cankar je streljal daleč čez cilj...
DS pa je 22. februarja 1910 dramo in tudi pisatelja ostro napadel. Takole pravi nepodpisani: «O Cankarju tudi njegovi najožji somišljeniki ne trde, da bi bil dramaturg. Dramo, ki jo je ravnokar izdal, bomo težko videli kdaj na odru: kvečjemu bi se to znalo zgoditi iz političnih povodov. Kar primanjkuje na umetnosti, je skušal nadomestiti z reklamo politične tendence in z ocvirki oštarijskega robantenja. Kakor je pri Cankarju v navadi, se pričenja dejanje v oštariji. Vsa vsebina je persiflaža učiteljstva, kakršne bi ne smelo mirno prenesti, ako bi imelo splošno več časti v sebi. Radovedni smo, kako bo reagiralo učiteljstvo na tako psovanje?... Delo kaže vse slabosti Cankarjevih spisov brez njegovih vrlin».
Potem ko je kritik očital pisatelju tudi slab slog in jezik mu očita, da se mu je očividno mudilo za honorar.
LZ pa je delo pohvalil (LZ 1910, 115, februarja). Ocenitev dela je pripravil A. Dolar, ki ugotavlja, da se je Cankar «poboljšal», nato pa nadaljuje: «Kakor izklesan stoji pred nami glavni junak, njegova usoda se razvija natančno po priznanih pravilih, gre kakor cesarska cesta, dviga se do vidnega viška v tretjem aktu, se v četrtem zaobrne in nato se spušča do katastrofe v petem. Vsebina pa je tako preprosta, da jo brez komentarja razume vsak, kdor le količkaj s pridom čita naše dnevno časopisje. Tudi osebe in razmere niso plod bolne domišljije, temveč so realne domače - da bi tako ne bile! Vzloc temu se bojimo, da bo ta drama zopet, literarni dogodek.» Cankar je namreč zopet posegel v sršenovo gnezdo, ali kakor se utegnejo drugi izraziti, visoko je zavihtel bič in opleta z njim neusmiljeno na vse strani...
Učiteljstvo, ki ga je kritik v DS pozval na reakcijo, se je seveda oglasilo in sicer 10. februarja 1910 v Slovencu, najprej pristaši katoliške smeri nato pa še iz nasprotnega liberalnega tabora. Kaj so prvi napisali? Da so se zbrali ter da z «ogorčenjem» zahtevajo, da se objavi «izjava in protest»: «Učiteljstvo Slomškove zveze odločno zavrača in obsoja, da se je človek v osebi I. Cankarja v drami ,Hlapci' drznil grdo in ostudno blatiti učiteljstvo sploh. Persiflaža učiteljstva, kakršna se nahaja v tej knjigi, je skrajno žaljiva in predrzna obenem. Kot vzgojitelji mladine - vršujemo prevzvišeno zvanje, da bi mogli tako blatenje mirno prenašati. Pravi umetniki in resni prijatelji sramotenje celega stanu niso sposobni. Upamo, da slavno občinstvo brez razlike strank z nami soglaša! Apeliramo pa tudi na visoko c. kr. deželno vlado, naj zabrani, da se omenjeno grdenje učiteljstva ne bo smelo javno uprizarjati. Hlapci so pravkar izšli. Tudi v umetniškem oziru je ta knjiga tako beraška, da vzbuja samo pomilovanje, da je Cankar tako naglo in globoko propadel in osirotel na mislih in celo v dikciji.»
Svobodomiselno učiteljstvo je reagiralo drugače. 18. februarja 1910 zasledimo v «Učiteljskem tovarišu»: «Drami se z umetniškega ozira ne more očitati niti najmanjše hibe. Enotnost časa in dejanja, sploh vse je tu; razvitek živahen, dvogovor dovršen, dolgoveznost ne poseza v dramo. Umotvor je naravnost pisan za oder, igrali ga pa menda ne bodo tako hitro kje zaradi strankarskih ozirov, ki prevladujejo, žalibog. vse panoge naše umetnosti...
Psihološko je drama povsem utemeljena. Zgodba pa več ali manj jako resnična. Poznam namreč tudi jaz učitelje - sošolce, prave liberalne Rodomonde, ki so ob prvem vetru potegnili plašč. Po drugi strani ter celo ustanavljali Slomškova učiteljska društva. Geneneralizoval pa nihče ne bo teh učiteljskih tipov iz ,Hlapcev'! Imamo med nami tudi može, ki jim zabeljeni žganci niso istovetni z nazori. Ti možje, seveda, čakajo še svojih dramatiških pisateljev.» Odgovora obeh političnih taborov v učiteljskih vrstah sta vzbudila še mnogo medsebojnega obmetavanja, kar pa je vse še bolj razodevalo, da je imel Cankar prav, ko je s svojo pravično besedo in dejanjem udaril počez, ne da bi se opredelil ter dal enim ali drugim večjo veljavo. Iz obeh vrst so namreč bili učitelji, ki so znali obračati plašč proti vetru. «Slovenec» je 25. februarja 1910 napisal v odgovor liberalnemu učiteljskemu krogu: «Kar se tiče učiteljstva, ki ga pisatelj karikira, vam povemo to-le: liberalci same sebe smešijo in same sebe ironizirajo, če Hlapce zaradi te tendence hvalijo...» Socialistično glasilo NZ (1910, 123) je označilo Cankarjeve Hlapce za «našo najlepšo socialno dramo».
(Nadaljevanje sledi)
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Dramatika
- Producers
- SSG Trst
- Productions
- HLAPCI, Gombač, 1965
- Archival material identifier
- 1965-10-4701-4800_4581