Miloš Mikeln: Inventura 65
V. Predan, Ljubljanski dnevnik, 11. 12. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Miloš Mikeln: INVENTURA 65
Stari dobri Juvenal je napisal sloviti izrek »difficile est satiram non scribere« in tedaj prav gotovo ni pomislil, da bo nekoč Miloš Mikeln to njegovo misel sprejel in razvil kot središčno gibalo svojega pisateljskega daru: poznamo ga iz Golobov miru, Administrativne balade, kozerij, televizijskih četrtih četrtkov itn. Čeprav je Inventura 65 večidel le kompilacija ali delna dopolnitev avtorjevih lanskoletnih televizijskih besedil, ki jih je tudi sam, pripovedoval (nemara le v škodo učinkovitejše zbadljivosti), zveni in se vidi z odrskih deskah drugače, ostreje, nazorneje, efektneje. Ob teh splošnih ugotovitvah spremlja Inventuro kot tekstovno kategorijo neko posebno spoznanje: bodice in ostrice, ki jih je Miloš Mikeln lansko leto prek malega ekrana sam razpošiljal v svet, so se ljudi prijele« ne le zavoljo satirične bistroumnosti in humornosti, marveč tudi zato, ker so bile nabrane iz žive resničnosti, ker so torej med ljudmi imele legitimno domovinsko pravico in ker tako rekoč iz dneva v dan doživljajo svojo praktično preizkušnjo in uresničitev. Spričo takšnega posebnega in po svoje nenavadnega položaja je kajpada presenetljivo, kako je neki mogoče, da Mikel nove satirične osti tudi poslej še ohranjajo svojo učinkovitost. Na to vprašanje je mogoče odgovoriti z več odgovori, a zdi se, da ne kaže prezreti dveh: satirični kolaž, imenovan Inventura 65, mora imeti in tudi ima sugestivnejšo vrednost kot je na priliko cena enodnevnega dovtipa in drugič, brez dvoma mu, temu kolažu, pomembno podaljšuje življenje radoživa gledališka podoba, ki jo je v režiji Mirana Herzoga in izvedbi ustreznih interpretov dobil v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tem odgovorom je nujno dodati še tole bistveno spoznanje: avtor je slej ko prej doumel, da so vbodi njegovega satiričnega žela zdaj že do tolikšne mere legalizirani in praktično preskušeni, da se mora iz splošne vednosti, tako rekoč iz inflacije zabavljanja pomakniti naprej, nemara na višjo stopnjo satire: odtod bržkone njegova imenitna poanta, da bo poslej namreč treba le hvaliti in hvaliti... Juvenala bo zato treba korigirati: v takšni situaciji bo pri nas poslej satire težko pisati...
Bodi tako ali tako: Miloš Mikeln ni dovolj izenačen, dovolj temeljit, da bi svojim zabavljicam zmerom znal poiskati tudi literarno pomemben ekvivalent. Tam, kjer se mu to posreči, se njegova satira povzpne do trajnejše veljave. A ne glede na neizenačenost velja dvakrat poudariti, da je Inventura satirični kolaž z mnogimi natančno merjenimi in še bolj natančno zadetimi odstavki, skeči, domislicami, dovtipi in aforizmi: naj poleg še omenjene končne poante opozorim na monolog o situaciji v kmetijstvu in avtomobilske homatije.
In kaj naj iz vsega tega povedanega sledi: od Mikelna je pričakovati še novih satir, od (prizadetih) gledalcev pa smeh in že zgodovinsko preverjeni komentar: meni to nič mar, to leti na mojega soseda, prav mu je, imenitno ga je zadel... To reče sosed s sedeža št. X meni, jaz pa sosedu, sosed sosedu itn. itn.... A kljub temu parafrazirajmo z Levstikom: bog živi satiro! Še posebej, če je tako korektno uprizorjena, kot v MGL. Herzog je že izkušen interpret satiričnih kabaretov, vé, kje je rob, do katerega sme, vé, kaj je okus, vé za poante in zna kolaž povezati tako, da ne zaostaja in ne razpade. Pri tem mu disciplinirano in za zdaj brez bistvenih premikov v pretiravanje sledijo igralke in igralci Murkova, Perova, Šugmanova, Bezlaj, Eržen, Guštin, Markovčič, Škof in Šugman. Če bi iz te izenačene igralske celote bilo treba koga posebej omeniti, bi imenoval komentar Perove k razstavi ljudi in pa Erženov monolog o kmetijstvu.
Občinstvo ploska, se smeji, krohota, ploska in spet ploska. Prav ima. Predstave so razprodane...
V. PREDAN
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče Refleksija in publicistika
- People
- Franc Markovčič Maja Šugman Julij Guštin Zlatko Šugman Janez Eržen Janez Škof Miran Herzog Miloš Mikeln Danilo Bezlaj Vera Murko Vera Perova
- Producers
- Mestno gledališče ljubljansko
- Productions
- INVENTURA 65, Herzog, 1965
- Archival material identifier
- 1965-12-5001-5100_5087