Prvi sestanek indologov
M. Š., Delo, 14. 12. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Prvi sestanek indologov
Slovencu dr. Karlu Glaserju priznano pomembno mesto v razvoju jugoslovanske indologije
Zadnja leta nam postaja Indija bližja in bolj poznana ter bolj razumljiva kot kdaj prej. V tem času je tudi poznavanje in razumevanje indijske kulture in drugih kultur Vzhoda postalo nam kakor tudi drugim narodom evropskega kroga bolj potrebno kot kdaj prej. Ne gre samo za določeno povojno duhovno ozračje, proučevanje indijske kulture je potrebno, da bi razumeli in kreirali lastno mesto na svetu, razumeli lastno kulturo in lastni nadaljnji kulturni razvoj. Študij orientalistike se je začel širiti po Evropi, vendar je očitno to šele začetek. Kako je s tem študijem pri nas?
Malokdo ve, da so na filozofskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu že predavanja o indijskih jezikih in drugih indoloških predmetih. V Zagrebu je mogoče celo vpisati indologijo kot dvopredmetno skupino. Odsek za občo književnost in študij orientalistike v Zagrebu pa je že pred leti ustanovil center intenzivnih indoloških študij. Tu se zbirajo strokovnjaki s tega področja iz vse Jugoslavije. Plod tega dela je tudi razstava, ki jo je organiziral inštitut za književnost, odsek za občo lingvistiko in študij orientalistike Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Razstava je v dvorani inštituta, skuša pa naznačiti splošen okvir, historiat in poglavitne uspehe našega dosedanjega srečavanja s kulturo Indije. V 160 eksponatih se kažejo karakteristične podrobnosti, ki naj nakažejo obrise razvoja jugoslovanskih stikov z Indijo od srednjega veka do danes. S posebno pozornostjo je očrtana usoda indijske književnosti in filozofije v Jugoslaviji. Razstava opozarja na posredni in neposredni odsev indijske umetnosti in indijske misli v našem okolju ter prikazuje pregled uspehov, do katerih so se dokopali doslej naši indologi.
Poznanstvo z Indijo in z indijsko kulturo, umetnostjo in filozofijo ter indološkimi študijami v ožjem pomenu besede pri nas ni brez tradicij. Čeprav je včasih žrtev evropocentričnih predsodkov in čeprav po obsegu in po vrednosti ne dosega indologije drugih, bolj razvitih narodov, je vendar za naše nadaljnje delo in razvoj dragoceno. Tudi Slovenci imamo v okviru jugoslovanske indološke znanosti dokaj pomembnega predstavnika. Dr. Karel Glaser, prvi doktor sanskrta in utemeljitelj slovenske indologije, je s prevajanjem iz sanskrtske književnosti in indološkimi spisi komaj dobrih petdeset let za vodilnimi evropskimi indologi utemeljil indologijo tudi na Slovenskem. Ravno Glaserjevo udejstvovanje omogoča, da se Slovencem ni treba prištevati med popolne zamudnike v tej znanosti. Čeprav osamljen in zagrenjen, ker ni našel razumevanja in priznanja za svoje delo, je vendar vztrajal, prepričan, da pošteno išče tiste resnice in vrednote, ki so bile slovenskemu narodu in so še danes potrebne.
Glaserjev pomen se uveljavlja šele danes. Znanstveni kolokvij v Zagrebu ob otvoritvi razstave, na katerem so predavali vsi pomembnejši jugoslovanski indologi, ki so s pozornostjo orisali usodo indijske književnosti in filozofije v Jugoslaviji ter temeljito pretresli vso indološko tradicijo, je jasno potrdil tudi vrednost Karla Glaserja za razvoj jugoslovanske indologije. Poleg Filipa Vezdina, ki je bil celo med pionirji evropske indologije, pa se v novejšem času Karel Glaser, podobno kot pri Srbih Pavle Jeftić, prišteva med utemeljitelje jugoslovanske indologije.
Že pred sedemdesetimi leti bi naj zasedel v Zagrebu stolico za indologijo, vendar je ni zaradi političnih težav. Tako se je Glaserjev sen uresničil šele mnogo pozneje; v letih 1962, 1963 so se vpisali prvi študentje na indologijo. O doktorju Glaserju, ki so ga omenjali številni govorniki, sta govorili tudi dve posebni predavanji, in sicer »Glaserjeva indološka publicistika« ter »Glaserjev prevod Šakuntale«. Zanimivost znanstvenega kolokvija je tudi v tem, da so na njem sodelovali tudi ciganologi. Prve temelje tej vedi pa je pri nas ustvaril profesor Miklošič.
Razstava kakor tudi znanstveni kolokvij prikazujeta na področju indologije konec enega razdobja in začetek novega. Upajmo, da bo novo razdobje, sodeč po omenjeni razstavi in kolokviju, bogatejše in da bo imelo več uspeha.
M. Š.
This article has not been reviewed yet.
- Archival material identifier
- 1965-12-5001-5100_5098