Slovo v Slovenjem Gradcu
M. Š., Večer, 14. 1. 1964
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Slovo v Slovenjem Gradcu
NA ŽALNI SEJI OB SMRTI KSAVERJA MEŠKA SO VČERAJ DOPOLDNE SPREJELI V SLOVENJEM GRADCU SKLEP O USTANOVITVI MEŠKOVE ŠTIPENDIJE POPOLDNE SE JE NAD 3.000 LJUDI IZ MESTA IN OKOLICE POSLOVILO OD PRILJUBLJENEGA PISATELJA
Mislinjska dolina, ki je v soboto proslavljala 20-letnico ustanovitve Zidanškove brigade, se je v nedeljo zjutraj zavila v žalost. Novica o smrti pisatelja Ksaverja Meška je kmalu obšla Slovenj Gradec in okolico. Po mestu so zavihrale črne zastave. Ob pisateljevem mrtvaškem odru se je od dopoldanskih ur do večera zvrstilo nad dva tisoč ljudi. Včeraj jih je bilo še več. Poslavljali so se od častnega občana svojega mesta, od dobrega človeka, ki so ga imeli radi, od pisatelja, ki je slovenskemu človeku povedal v svojih delih mnogo lepega in mu je ostal vedno zvest.
Predstavniki javnega življenja mesta ob Mislinji so se včeraj dopoldne zbrali na žalni seji, na kateri so med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi Meškovega sklada. Sredstva za sklad naj bi prispevala podjetja in posamezniki, namenjen pa bi bil štipendiranju slavistov.
Na mrtvaškem odru je pisatelj ležal med knjigami, med svojimi deli. Občani, ki so spoštovali in imeli radi, so izpolnili Meškovo željo, naj bo pogreb skromen (kot je v skromnosti teklo pisatelju življenje), brez godbe in vencev. Le zapeli so mu v slovo, pred župniščem in nato pred kulturnim domom. Pisateljev dolgoletni prijatelj, slovenjegraški župnik Jakob Soklič je v poslovilnih besedah poudaril Meškov pokončni značaj: »Bil si narodnjak, ki se ni uklonil komur, ne pod staro Avstrijo in ne pod Hitlerjem. Pred vojno si se izmed redkih slovenskih pisateljev zavzemal za tiste, ki so jih preganjali. Med vojno si v najhujši revščini odklonil denar, ki so ti ga ponujali. Nihče te ni mogel kupiti. V naših srcih boš ostal zgled moža, ki ga narod spoštuje.«
Mrtvaški voz se je nato ustavil pred kulturnim domom. Ravnatelj muzeja NOB v Slovenjem Gradcu Bogdan Zolnir je v svojem govoru prikazal Meškovo življenjsko in pisateljsko pot ter njegov pomen doma in v inozemstvu. Pripovedoval je o težkih letih izgnanstva, ko je srečaval tedaj skoro 70-letnega Meška v najtežjih razmerah, revnega in preganjanega, vendar poštenega do sebe in ljudstva, ki mu je služil. V imenu slovenskih pisateljev se je nato poslovil od priljubljenega oblikovalca slovenske umetniške besede France Filipič. Meškovo življenje in delo je imenoval pojem za plemenitost, zvestobo in dobroto.
O pokojnikovem 70-letnem pisateljskem delu je govoril tudi predstavnik Mohorjeve družbe prof. Viktor Smolej. Posebno prisrčne so bile poslovilne besede predsednika občinske skupščine Slovenj Gradec inž. Franca Razdevška, ki je govoril o dobroti in skromnosti slovenjegraškega častnega meščana in se mu je v imenu občanov zahvalil za zvestobo i ljubezen do teh krajev. »Ležal bo med očanci in materami na Selah, ki jim je posvetil velik del svojega življenja. Na tej poslednji poti po mestu, po ulici z njegovim imenom ga spremljamo tiho, ker je tako želel sam, toda s solzami v očeh. Spomin nanj bo ostal med nami svetal in lep.«
Avtomobili s predstavniki Slovenjega Gradca so spremljali Meškove posmrtne ostanke vse do vznožja hriba, od koder so jih vaški fantje odnesli na Sele, kjer bodo jutri pokojnika položili k zadnjemu počitku. Danes se mudi na Selah tudi akademski kipar Slavko Tihec, ki bo posnel Meškovo posmrtno masko.
M. Š.
Množica Slovenjgradčanov se poslavlja od Ksaverja Meška
- Categories
- Refleksija in publicistika
- Archival material identifier
- 1964-01-2001-2100_2022