Ducat najlepših slovenskih besed
Rok Arih, TT, 27. 12. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
DUCAT NAJLEPŠIH SLOVENSKIH BESED
ROK ARIH
PISATELJ, 45 LET
Kamence; to so češnje hrustavke, besedo sem srečal v Št. Jakobu v Rožu in uporabil za prispodobo v neki črtici: »Zdelo se je, da je njena koža prepojena z mlekom in sokom trdih češenj, ki jim pri nas pravimo kamence.« (Zibelka, 1953, str. 36-37).
prha: besedo je uporabil Prežih
nicina: to je, po Prežihu: osojni kraj (Požganica, str. 148).
srebrast: srebrnkast je sneg (tudi po Prežihu).
brinovka: to je najbrž osamljen kraški ptič (beri Kosovela: »V jesenski tihi čas prileti brinovka na Kras«).
pohajkovanje: domislim se domišljijskega pohajkovanja.
dejavnik: nadomestilo za »faktor«; zanj se je zavzemal H. Grün.
znamenje: beseda se mi zdi kar pravšnja in je njena uporabnost večja, kakor si mislimo.
taloven: žalostnomračen; pojasnjuje Prežih.
spreminjast: ne vem, odkod sem prevzel besedo.
morebiti: morebiti sem besedo prevzel mimogrede in je pomagala označiti značaj človeka. (Krokiji, 1965).
konjiček: najprej se spomnim na konjičke, ki so jih nekdaj rezljali iz lesa na repu je bila vdelana piščal; prodajali so jih podeželski sejmarji. Konjiček pa je lahko še marsikaj.
ANTON BAJEC
JEZIKOSLOVEC, 68 LET
Dom
aelo v kolektīvu
študij
slovenski jezik na odru,
v knjigi, v slovarju
sadovnjak
Pokljuka
družba prijateljev
oddih
šah
FRANCE BEVK
PISATELJ, 75 LET
Na srcu mi je mir med narodi kot pogoj za srečo človeštva.
JANEZ GRADIŠNIK
PISATELJ IN PREVAJALEC, 48 LET
Pred tako izbiro bi moral biti človek postavljen večkrat, da bi si razjasnil svoj odnos do besed. Brž ko začne premišljati o tem, katere so mu lepe, se mu začnejo vsiljevati take, ki pomenijo kaj lepega ali dobrega: ljubezen, pomlad, dobrota itn. Ali so tudi res lepe, ali se nam take le zdijo, ker zaznamujejo reči, ki so nam ljube? In če jih zavoljo tega »vržemo« iz izbire, ali nismo morda nekaterim naredili krivice, ker bi se nam zdele lepe tudi, ko bi pomenile kaj drugega?
Dvanajst besed je seveda malo. Od tistih, ki so se ponujale premisleku, sem glede na zgoraj povedano odbral približno polovico takih, ki sem nanje čustveno navezan zaradi pomena; pri drugih se mi je morda posrečilo, da sem se odločil samo po zvenu. Seveda pa bi bil prav tako lahko naštel ducat drugih.
Ljubezen
spomin
vigred
zeleneti
hrepenenje
golobica
češmin
dobrava
skrinja
samota
planina
otožen
GITICA JAKOPINOVA
PISATELJICA IN PREVAJALKA, 36 LET
Dekle
jagned
jutro
delo
pomlad
mati
pesem
pridi
noč
dež
tišina
sin
Slovenci pravimo, da smo majhen in mlad narod. Pa je poteklo že več kot štiristo let, odkar je Trubar slovensko besedo natisnil. Nenehno se je razvijala, se oblikovala in se na novo rodila. Spoštovali smo jo, jo ljubili in se kregali zanjo. Odkrivali smo jo v žlahtnem izrazu naših najboljših pisateljev.
Katere so vaše najlepše besede? Namesto običajnih, tradicionalnih vprašanj smo povpra-šali književnike in umetnike iz vseh generacij po njihovem ducatu najlepših, najdražjih slovenskih besed. Vprašanje ni bilo preveč zgovorno. Pustili smo jim odprte vse možnosti. Odgovorov ne komentiramo, ker želimo pustiti odprte možnosti tudi bralcem. Nismo iskali najlepše slovenske besede, tak posel bi bil jalov, iskali smo le po ducat besed iz besednega zaklada vidnih slovenskih ustvarjalcev. Žal nam vsi, ki smo jih povabili k sodelovanju, niso odgovorili in zato podoba ne more biti zaokrožena. Vsem pa, ki so sodelovali - hvala!
EDVARD KOCBEK
PESNIK, PRIPOVEDNIK, ESEJIST, 61 LET
Čudež
hrib
jezditi
kres
kruh
ljubezen
mavrica
prhneti
skrinja
škrat
varovati
žlahtniti
KAJETAN KOVIČ
PESNIK, 34 LET
Parkelj
perilo
pipec
pesa
prašič
pručka
posluh
prestol
potica
palača
paradiž
JANEZ MENART
PESNIK, 36 LET
Gora
jesen
mir
morje
mamica
platana
pojem
roka
Slovenija
škrlaten
vihar
žamet
IVAN MRAK
DRAMATIK, 49 LET
Resničnost
stvarnost
ljubezen
ostrina
zanos
človek
usmiljenje
misel
brezpogojnost
samorodnost
moj res
tvoj prav
ŽARKO PETAN
GLEDALIŠKI REŽISER IN PISATELJ, 36 LET
Beseda
življenje
ljubezen
da
ad
hvala
lepota
mladost
zdravje
smeh
prijateljstvo
spomin
mama
BOGDAN POGAČNIK
NOVINAR, 44 LET
Življenje
hrepenenje
smrt
ljubica
roža
srce
pesem
kruh
zemlja
dvom
nemir
delo
MIŠKO KRANJEC
PISATELJ, 57 let
Drage so mi vse stare, lepe domače besede, ki zaradi naše nemarnosti ali pa ker se nam ne zde dovolj imenitne, umirajo. Lepo bi bilo, če bi jim pisatelji znova dali sijaj, radio pa jih posvojil in med poslušalci oživil in uveljavil.
Zelim, da bi vselej, kadar nam zmanjka kakšne besede in že hitimo k sosedom ali pa celo k tujcem, da si jo sposodimo, pobrskali po oddaljenih krajih naše domovine.
Razveselil bi se, ko bi se zgodilo, da bi trgovine, uradi, ki so nam skrpucali na ducate zoprnih imen, razpisali nagrade za nove, domače nazive in bi tako odpravili vse te markete, melprome, belsade, kike, Slovenijaceste, Slovenijašporte itd. Poprosil bi preproste ljudi, da se ognejo vsem nepotrebnim tujkam, celo še, če jih ne razumejo. Te naj le uporabljajo ljudje, ki jih preganja revščina domače besede, ali pa se bojijo, da sicer ne bi bili dovolj učeni.
Lepo bi bilo, ko bi se vsaj jezikoslovci ravnali po pravopisu, ki so nam ga nekoč s tako vnemo priporočali.
Nazadnje pa za prvo se otre-simo dveh ljubljanskih izrazov, ki bosta sicer kmalu našla domačinsko pravico v pravopisu, ki pa sta na moč grda: da ne bi najdli tistega, kar iščejo, ki so kaj zgubili, in da bi ljudje prenehali z delom ali s službo ob dveh, ne pa ob dveju ali po dveju.
IVAN MINATTI
PESNIK, 41 LET
Ciklama
oblaki
enakopravnost
razumnost
vode
trave
delitev narodnega dohodka
modrina
veter
poštenost
lepota
svoboda tiska
IVAN POTRČ
PRIPOVEDNIK IN DRAMATIK, 53 LET
Petkrat nezaupanje
in
en samkrat zaupanje,
petkrat nesmilečno
in
enkrat smilečno!
N. B.: Za neko bilanco dovolj!
DIMITRIJ RUPEL
PUBLICIST, 19 LET
Ideali
revolucija
tovarištvo
socializem
svoboda
ustvarjalnost
odgovornost
morala
kultura
besede
besede
besede...
STANE SEVER
IGRALEC, 51 LET
davi
Zarja
sinoči
Ljubljana
slavec
čriček
Sora
laz
globel
hrepenenje
sanje
vasovanje;
in še dve najgrši besedi:
carina, ki pride od »carja«
davek, ki pride od »daviti«
FRANCE SLANA
SLIKAR, 39 LET
Mati
obrežje
narava
reka
gozd
gozd
kozolec
izba
kupica
žena
snežinka
svežina
humor
AVGUSTA ŠANTEL
SLIKARKA, 89 LET
Gorica
Soča
sonce
morje
družina
zvestoba
neodvisnost
glasba
gosli
resnica
dostojanstven
plemenit
ADA ŠKERL
PESNICA, 41 LET
Mati
otrok
prijateljstvo
tovarištvo
mir
mir
tišina
zvestoba
preludij
jesen
samotnost
bolečina
predahniti
IGOR TORKAR
DRAMATIK, 52 LET
Ko smo se pred vojno študenti na univerzi borili za našo današnjo napredno stvarnost, je bilo zame najlepših tistih deset besed, ki jih bom napisal pred desetimi besedami v oklepajih, ki so zame najlepše danes, saj, kot dialektični materialist, vem, da se vse nenehno spreminja, torej so se spremenili tudi moji kanoni lepote:
pogum (mežnar)
strokovnost (stricizem)
delo (korito)
prihranek (dolg)
resnica (laž)
demokratičnost (oblastnost)
humanost (predanost)
slavec (papagaj)
kulturni ljudje (jara gospoda)
pošten (»naš«)
FRANCE VODNIK
KRITIK, ESEJIST IN PREVAJALEC, 62 LET
Bog
cvet
ljubezen
mati
mesečina
nebo
nevestica
oznanjenje
ptička
srna
zarja
žena
Karikature BORUT PEČAR
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Refleksija in publicistika
- People
- Žarko Petan Borut Pečar Gitica Jakopin Janez Menart Igor Torkar Dimitrij Rupel Kajetan Kovič France Bevk Ivan Minatti Ivan Mrak Janez Gradišnik Stane Sever Anton Bajec Miško Kranjec Ivan Potrč France Vodnik Ada Škerl Bogdan Pogačnik
- Archival material identifier
- 1965-12-5001-5100_5146-5145-5144