Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Ducat najlepših slovenskih besed

Rok Arih, TT, 27. 12. 1965

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
DUCAT NAJLEPŠIH SLOVENSKIH BESED ROK ARIH PISATELJ, 45 LET Kamence; to so češnje hrustavke, besedo sem srečal v Št. Jakobu v Rožu in uporabil za prispodobo v neki črtici: »Zdelo se je, da je njena koža prepojena z mlekom in sokom trdih češenj, ki jim pri nas pravimo kamence.« (Zibelka, 1953, str. 36-37). prha: besedo je uporabil Prežih nicina: to je, po Prežihu: osojni kraj (Požganica, str. 148). srebrast: srebrnkast je sneg (tudi po Prežihu). brinovka: to je najbrž osamljen kraški ptič (beri Kosovela: »V jesenski tihi čas prileti brinovka na Kras«). pohajkovanje: domislim se domišljijskega pohajkovanja. dejavnik: nadomestilo za »faktor«; zanj se je zavzemal H. Grün. znamenje: beseda se mi zdi kar pravšnja in je njena uporabnost večja, kakor si mislimo. taloven: žalostnomračen; pojasnjuje Prežih. spreminjast: ne vem, odkod sem prevzel besedo. morebiti: morebiti sem besedo prevzel mimogrede in je pomagala označiti značaj človeka. (Krokiji, 1965). konjiček: najprej se spomnim na konjičke, ki so jih nekdaj rezljali iz lesa na repu je bila vdelana piščal; prodajali so jih podeželski sejmarji. Konjiček pa je lahko še marsikaj. ANTON BAJEC JEZIKOSLOVEC, 68 LET Dom aelo v kolektīvu študij slovenski jezik na odru, v knjigi, v slovarju sadovnjak Pokljuka družba prijateljev oddih šah FRANCE BEVK PISATELJ, 75 LET Na srcu mi je mir med narodi kot pogoj za srečo človeštva. JANEZ GRADIŠNIK PISATELJ IN PREVAJALEC, 48 LET Pred tako izbiro bi moral biti človek postavljen večkrat, da bi si razjasnil svoj odnos do besed. Brž ko začne premišljati o tem, katere so mu lepe, se mu začnejo vsiljevati take, ki pomenijo kaj lepega ali dobrega: ljubezen, pomlad, dobrota itn. Ali so tudi res lepe, ali se nam take le zdijo, ker zaznamujejo reči, ki so nam ljube? In če jih zavoljo tega »vržemo« iz izbire, ali nismo morda nekaterim naredili krivice, ker bi se nam zdele lepe tudi, ko bi pomenile kaj drugega? Dvanajst besed je seveda malo. Od tistih, ki so se ponujale premisleku, sem glede na zgoraj povedano odbral približno polovico takih, ki sem nanje čustveno navezan zaradi pomena; pri drugih se mi je morda posrečilo, da sem se odločil samo po zvenu. Seveda pa bi bil prav tako lahko naštel ducat drugih. Ljubezen spomin vigred zeleneti hrepenenje golobica češmin dobrava skrinja samota planina otožen GITICA JAKOPINOVA PISATELJICA IN PREVAJALKA, 36 LET Dekle jagned jutro delo pomlad mati pesem pridi noč dež tišina sin Slovenci pravimo, da smo majhen in mlad narod. Pa je poteklo že več kot štiristo let, odkar je Trubar slovensko besedo natisnil. Nenehno se je razvijala, se oblikovala in se na novo rodila. Spoštovali smo jo, jo ljubili in se kregali zanjo. Odkrivali smo jo v žlahtnem izrazu naših najboljših pisateljev. Katere so vaše najlepše besede? Namesto običajnih, tradicionalnih vprašanj smo povpra-šali književnike in umetnike iz vseh generacij po njihovem ducatu najlepših, najdražjih slovenskih besed. Vprašanje ni bilo preveč zgovorno. Pustili smo jim odprte vse možnosti. Odgovorov ne komentiramo, ker želimo pustiti odprte možnosti tudi bralcem. Nismo iskali najlepše slovenske besede, tak posel bi bil jalov, iskali smo le po ducat besed iz besednega zaklada vidnih slovenskih ustvarjalcev. Žal nam vsi, ki smo jih povabili k sodelovanju, niso odgovorili in zato podoba ne more biti zaokrožena. Vsem pa, ki so sodelovali - hvala! EDVARD KOCBEK PESNIK, PRIPOVEDNIK, ESEJIST, 61 LET Čudež hrib jezditi kres kruh ljubezen mavrica prhneti skrinja škrat varovati žlahtniti KAJETAN KOVIČ PESNIK, 34 LET Parkelj perilo pipec pesa prašič pručka posluh prestol potica palača paradiž JANEZ MENART PESNIK, 36 LET Gora jesen mir morje mamica platana pojem roka Slovenija škrlaten vihar žamet IVAN MRAK DRAMATIK, 49 LET Resničnost stvarnost ljubezen ostrina zanos človek usmiljenje misel brezpogojnost samorodnost moj res tvoj prav ŽARKO PETAN GLEDALIŠKI REŽISER IN PISATELJ, 36 LET Beseda življenje ljubezen da ad hvala lepota mladost zdravje smeh prijateljstvo spomin mama BOGDAN POGAČNIK NOVINAR, 44 LET Življenje hrepenenje smrt ljubica roža srce pesem kruh zemlja dvom nemir delo MIŠKO KRANJEC PISATELJ, 57 let Drage so mi vse stare, lepe domače besede, ki zaradi naše nemarnosti ali pa ker se nam ne zde dovolj imenitne, umirajo. Lepo bi bilo, če bi jim pisatelji znova dali sijaj, radio pa jih posvojil in med poslušalci oživil in uveljavil. Zelim, da bi vselej, kadar nam zmanjka kakšne besede in že hitimo k sosedom ali pa celo k tujcem, da si jo sposodimo, pobrskali po oddaljenih krajih naše domovine. Razveselil bi se, ko bi se zgodilo, da bi trgovine, uradi, ki so nam skrpucali na ducate zoprnih imen, razpisali nagrade za nove, domače nazive in bi tako odpravili vse te markete, melprome, belsade, kike, Slovenijaceste, Slovenijašporte itd. Poprosil bi preproste ljudi, da se ognejo vsem nepotrebnim tujkam, celo še, če jih ne razumejo. Te naj le uporabljajo ljudje, ki jih preganja revščina domače besede, ali pa se bojijo, da sicer ne bi bili dovolj učeni. Lepo bi bilo, ko bi se vsaj jezikoslovci ravnali po pravopisu, ki so nam ga nekoč s tako vnemo priporočali. Nazadnje pa za prvo se otre-simo dveh ljubljanskih izrazov, ki bosta sicer kmalu našla domačinsko pravico v pravopisu, ki pa sta na moč grda: da ne bi najdli tistega, kar iščejo, ki so kaj zgubili, in da bi ljudje prenehali z delom ali s službo ob dveh, ne pa ob dveju ali po dveju. IVAN MINATTI PESNIK, 41 LET Ciklama oblaki enakopravnost razumnost vode trave delitev narodnega dohodka modrina veter poštenost lepota svoboda tiska IVAN POTRČ PRIPOVEDNIK IN DRAMATIK, 53 LET Petkrat nezaupanje in en samkrat zaupanje, petkrat nesmilečno in enkrat smilečno! N. B.: Za neko bilanco dovolj! DIMITRIJ RUPEL PUBLICIST, 19 LET Ideali revolucija tovarištvo socializem svoboda ustvarjalnost odgovornost morala kultura besede besede besede... STANE SEVER IGRALEC, 51 LET davi Zarja sinoči Ljubljana slavec čriček Sora laz globel hrepenenje sanje vasovanje; in še dve najgrši besedi: carina, ki pride od »carja« davek, ki pride od »daviti« FRANCE SLANA SLIKAR, 39 LET Mati obrežje narava reka gozd gozd kozolec izba kupica žena snežinka svežina humor AVGUSTA ŠANTEL SLIKARKA, 89 LET Gorica Soča sonce morje družina zvestoba neodvisnost glasba gosli resnica dostojanstven plemenit ADA ŠKERL PESNICA, 41 LET Mati otrok prijateljstvo tovarištvo mir mir tišina zvestoba preludij jesen samotnost bolečina predahniti IGOR TORKAR DRAMATIK, 52 LET Ko smo se pred vojno študenti na univerzi borili za našo današnjo napredno stvarnost, je bilo zame najlepših tistih deset besed, ki jih bom napisal pred desetimi besedami v oklepajih, ki so zame najlepše danes, saj, kot dialektični materialist, vem, da se vse nenehno spreminja, torej so se spremenili tudi moji kanoni lepote: pogum (mežnar) strokovnost (stricizem) delo (korito) prihranek (dolg) resnica (laž) demokratičnost (oblastnost) humanost (predanost) slavec (papagaj) kulturni ljudje (jara gospoda) pošten (»naš«) FRANCE VODNIK KRITIK, ESEJIST IN PREVAJALEC, 62 LET Bog cvet ljubezen mati mesečina nebo nevestica oznanjenje ptička srna zarja žena Karikature BORUT PEČAR

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.