Take »umetniške besede« odklanjamo!
Slavko Splihal, Dolenjski list, 30. 12. 1965
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Gostovanja dramskih umetnikov v Novem mestu niso ravno pogosta, zato želimo in upravičeno tudi pričakujemo vsaj dovolj kvalitetne predstave. Žal, Janko Hočevar nas je razočaral, še več: njegov nastop nas je — brez vzroka — spravil v slabo voljo in jezo. Ko smo prebirali program njegove Umetniške besede, smo ne glede na malo znano ime verjeli, da bomo slišali dostojno interpretacijo Cankarja, Prešerna, Župančiča, Li Tai Poa in drugih umetnikov. Bridko smo se zmotili! Hočevar je iz vsega tega napravil slabo, neokusno, da ne rečem primitivno burko. Dokazal je, da naslova dramskega umetnika še zdaleč ni vreden, da je le komedijant in nič več. »Umetnikom« njegovega kova v naši umetnosti res ne bi več smelo biti mesta. Sploh pa ne razumem, kako morejo pustiti na gostovanja tako slabega interpreta slovenskih in svetovnih kulturnih velikanov, saj nekdo vendar mora odgovarjati tudi za te stvari.
Hočevar je neodgovorno spuščal dela, ki bi morala biti na programu, in recitiral pesmice za prvošolčke o zajčkih in ježkih... Saj je mora bolje tako, kajti Cankarjeva dela je interpretiral tako brez občutka, kot da ga sploh ne razume, pa čeprav ga zna na pamet. O Li Tai Pou ni bilo ne duha ne sluha, Prešernovega Povodnega moža in Kettejevega Pijanca je recitiral (bolje: igral) tako nesramno, da te je moralo zaboleti srce. Slovenska poeta bi se v grobu obrnila, ko bi ga bila slišala! In ubogi Župančič iz njegovega Cicibana je napravil parodijo na Hitlerja! Kar je preveč, je preveč — to je preseglo že vse meje kulturnosti in spoštovanja do pesnika. In k vsemu temu je dodal še svoje umotvore, ker je, kot je sam dejal, danes pač moderno, da vsakdo nekaj piše. Predstavil nam je tudi Jurčičevega Krjavlja, da je bilo to dolenjsko narečje, misli lahko le on sam.
Skratka: napolnil je mero do vrha! V štirih serijah je mladini hotel natresti nekaj svoje kulture po 60 dinarjev, pri čemer je zaslužil nič manj kot 100 tisočakov.
Še enkrat: takim »umetnikom« v naši družbi ne bi smelo biti mesta!
SLAVKO SPLIHAL
- Categories
- Gostovanja Refleksija in publicistika Dramatika
- Producers
- SNG Drama Ljubljana
- Archival material identifier
- 1965-12-5001-5100_5172