Opera z baletom: "Baletni večer" v Operi
Milan Stante, Delo, 11. 1. 1968
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
HENRIK NEUBAUER
Opera z baletom
Baletni večer v. Operi
Delež treh koreografov za prvo baletno premiero v sezoni
V soboto, 13. januarja, bo imela ljubljanska Opera z baletom svojo četrto premiero v letošnji sezoni. Tokrat »Baletni večer«, sestavljen iz treh baletov, katere bo dirigiral Bogo Leskovic. Prvi balet je »Serenada« na glasbo Benjamina Ipavca, drugi »Soba« - skladatelja Aurica, tretji pa »Človek in usoda« na glasbo P. I. Čajkovskega.
Tako Majna Sevnikova, ki je sicer redna koreografinja na ljubljanski TV, kakor tudi Štefan Suhi bosta na odru ljubljanske operne in baletne hiše po daljšem času posredovala svoje koreografsko znanje in oba sta se tega, kakor sta nam povedala, zelo razveselila. Medtem ko deluje Štefan Suhi že vrsto let kot solist v ljubljanskem baletu SNG, pa v zadnjih šestih letih, kakor nam je povedal, koreografsko ni deloval. Ibalet, ki ga koreografira sedaj, je koreografiral pred 14 leti tudi v Osijeku, kjer je bil deset let šef tamkajšnjega baleta. Pot ga je pozneje vodila v Pariz, kjer se je še izpopolnjeval, nato pa se je vrnil spet v ljubljansko operno hišo.
Šef baleta v ljubljanski Operi, dr. Henrik Neubauer, je koreografiral »Sobo« pred štirimi leti v Mariboru in po njegovih besedah je zbudilo to delo pri mariborskem občinstvu obilo zanimanja. Scenopisec kriminalnih romanov George Simenon in tako bi morda smeli ta balet označiti kot balet-kriminalko. »Soba« je bila prvič izvedena v Parizu pred 12 leti, vsekakor pa velja ta balet tako po glasbeni kakor tudi koreografski plati za moderni balet. Tako kakor v kriminalnih romanih nastopa tudi v »Sobi« komisar, vendar to ni tisti klasični Maigret, saj ta ostane v zgodbah živ (kajti sicer se zgodba ne bi mogla nadaljevati), medtem ko v baletu tragično konča. Delo je močno seksualno obarvano, njegova dramaturška zasnova je jasna, k temu pa prispeva izredno ekspresivna glasba, ki tolmači celotno dogajanje.
Serenada« nam posreduje reminiscence iz Ljubljane v prejšnjem stoletju. Ta balet je po zasnovi koreografinje Sevnikove nekak prikaz ljubljanskih vedut, kjer spremljamo družbo šestih parov od zgodnjega popoldneva do večera po ljubljanskih kotičkih.
V baletu »Človek in usoda«, ki ima glasbeno osnovo v priljubljeni »Peti simfoniji« Čajkovskega, je prikazan človekov večni boj z usodo, ko mu po svoje kroji njegovo življenjsko pot. Štefan Suhi je obnovil svojo starejšo osiješko koreografsko zasnovo, vendar pa so mu dali zelo sposobni solisti ljubljanskega baleta vse možnosti, da bo lahko realiziral to delo tako, kakor je želel.
V »Serenadi« bodo nastopili Vida Volpi, Mihael Bircelj, Jelena Maršović, Marjeta Marković, Marjeta Klinc in Vojko Vidmar, v »Sobi« Lidija Sotlar in Janez Mejač, v »Človeku in usodi« pa Tatjana Remškar, Janez Mejač, Vida Volpi, Metod Jeras, Marija Gruden, Štefanija Polik, Rado Krulanović in Mijo Basailović. V vseh treh baletih bo nastopil tudi baletni zbor.
Razen že omenjenih treh koreografov-režiserjev so »Baletni večer« pripravili še scenografa Marjan Pliberšek in Tošo Primožič, kostumografinja Alenka Bartlova in pianistka Nataša Rifelj in Kristijan Ukmar.
M. STANTE
- Categories
- Refleksija in publicistika Opera Ples
- People
- Alenka Bartl Mijo Basailović Vojko Vidmar Metod Jeras Henrik Neubauer Janez Mejač Kristijan Ukmar Jelena Markovič Marjan Pliberšek Rado Krulanovič Peter Iljič Čajkovski Lidija Sotlar Benjamin Ipavec Majna Sevnik Firšt Štefan Suhi Bogo Leskovic Tošo Primožič Georges Auric George Simenon Marjeta Klinc
- Producers
- SNG Opera in balet Ljubljana
- Productions
- SERENADA, Sevnik Firšt, 1968
- Note
- Napovednik; fotografija;
- Archival material identifier
- 1968-01-9501-9600_9567-9568