Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Koncert orkestra RTV Ljubljana

R. Ajlec, Ljubljanski dnevnik, 27. 1. 1968

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Koncert orkestra RTV Ljubljana Posebni programski zanimivosti, brez kakršnih ni javnega koncerta Orkestra RTV Ljubljana, sta bili na četrtkovem naslednji: nova skladba Matije Bravničarja za koncertantnega violinskega solista in orkester »Rapsodična fantazija« in Dvořakova Tretja simfonija. Kljub izbranosti in ljubeznivosti Dvořakove skladbe in kljub možnosti, da je bila to njena prva izvedba pri nas, je bila Bravničarjeva točka bolj zanimiva. Skladba je grajena v treh večjih delih, prinašajočih kontraste in stopnjevanje razpoloženjske intenzivnosti; delež orkestra je ob solistovem doziran zelo skrbno, tako da solistična violina vselej lepo izstopa, pa tudi kadar igra orkester sam, njegov stavek ni pregost. Solist je bil skladateljev sin, violinist Dejan Bravničar. Pred Bravničarjevo Fantazijo je izvajal še Mozartov koncert. Prvi stavek Mozarta je jemal v nekaterih frazah z nekam zaletavim, hlastnim tempom, nato pa se je z orkestrom lepo ujel. V Bravničarjevi Fantaziji je absolutno gospodoval in vodil. Pri Mozartu mu strnitev posameznih sestavin v estetsko popolnoma izčiščeno oblikovno celoto ni uspela, ustvaril pa je pri njem z orkestrom vred mnogo očarljivih epizod. Dirigiral je Uroš Prevoršek. Orkester je začel bleščeče, virtuozno, tako na ravni ansambelske tehnike kakor na ravni storitev vodilnih posameznikov. Pozneje, ko so se pihalci očitno že nekoliko utrudili, se je pri njih tu in tam kaj skrhalo. Pri godalcih so violine v ansambelski tehniki boljše od violončelsko-basovske skupine. Muzikalno napetost je dirigent suvereno vzdržal od začetka do konca programa, do dognane, navdihnjene izvedbe, v kakršni posamezne glasbene kretnje dosegajo vsaka zase največjo učinkovitost in se ne pobijajo, marveč podpirajo med seboj, orkestra ni pripeljal, najbližji pa ji je bil pri Rossiniju in Mozartu. R. AJLEC

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1968-01-9601-9700_9684
Report a problem to oder@slogi.si.