Sodoben, entom teatralen repertoar
Marija Švajncer, Večer, 5. 9. 1964
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
Sodoben, entom
teatralen repertoar
POGOVOR Z NOVIM RAVNATELJEM MARIBORSKE DRAME FRANOM ŽIŽKOM
Novega ravnatelja mariborske drame domačemu občinstvu ni treba predstavljati. Fran Žižek je Mariborčan, znani gledališki delavec in znan tudi po tem, da si prizadeva gledališko umetnost čimbolj približati človeku. Gledališko občinstvo želimo seznaniti predvsem z umetniškim konceptom tov. Žižka in z njegovimi načrti za delo v mariborski gledališki hiši.
O svojem umetniškem konceptu in o repertoarju v sezoni 1964–1965 je Fran Žižek povedal:
Ko so me pred enim letom povabili, da prevzamem vodstvo mar. drame, sem začasno odklonil, ker sem imel obveznosti na televiziji. Z odhodom od RTV si seveda nisem zaprl vrat za sodelovanje v tej zvrsti umetniškega ustvarjanja. Tega gledališki človek sploh ne sme storiti, saj je televizija ena izmed najmodernejših oblik ljudske zabave. Na televiziji bom vsekakor še delal.
Preden sem prišel v Maribor, sem poslal gledališču svoj umetniški in organizacijski koncept, s katerim so se seznanili vsi člani dramskega kolektiva in ga sprejeli. Pri tem konceptu nameravam vztrajati. V kakem času ga bo mogoče uresničiti, to je seveda drugo vprašanje.
ZA PRIČETEK BRECHT
Repertoarni načrt sem koncem sezone razložil na sestanku prijateljev gledališča, vendar je bilo treba vnesti manjše spremembe. Zamisel o Tolstoj-Piscatorjevi Vojni in miru, ki bi naj bila prva predstava nove sezone, je morala odpasti zaradi premajhnega števila igralcev. Vojno in mir bo mogoče uprizoriti, ko bo Maribor imel dovolj velik dramski ansambel. Sezono bomo pričeli z Brechtovim Dobrim človekom iz Sečuana. Naša želja je, da bi prvo delo v sezoni izražalo program gledališča, ki naj bo nekonvencionalen, moderen, napreden in zabaven. Vse te lastnosti in odlike Brecht vsekakor ima. Sledil bo Držićev Dundo Maroje, ki bo obenem tudi edino klasično delo v prihodnji sezoni. Tretja predstava bo Amerikanca Richarda Nasha Pozor, jaguar. Četrto delo na repertoarju je belgijska mladinska igra Ambrozio krade čas. Tov. Žižek se je nekoliko pomudil ob naslednji predstavi prihodnje sezone. To je krstna uprizoritev nove drame mariborskega avtorja Ignaca Kamenika z delovnim naslovom Resnica štiriindvajsetega križa. Igra obravnava današnje življenje. Mladina hoče živeti »svoje lastno življenje« in zanika preteklost, dokler ta preteklost globoko in brutalno ne poseže v njeno življenje. Z delom bo drama počastila 20-letnico osvoboditve. Želeli smo uprizoriti tudi epopejo o Pohorskem bataljonu; vendar je igra šele v delu. Mogoče bo zamisel uresničena v sezoni 1965–66.
Šesta premiera bo Tretja želja češkega pisatelja Blažeka. Drama je doživela v Češkoslovaški izreden uspeh. Po njej je bil posnet tudi film, vendar je čakal tri leta v »bunkerju« in so ga šele sedaj dali na trg. Kot sedma premiera bo na vrsti O'Harova satirična kriminalka Ženiti se je tvegano, igra tipičnega angleškega humorja. Zadnje na repertoarju je eno izmed najbolj uspešnih del italijanskega gledališča v zadnjem času, komedija Daria Foa Izabela in tri karavele, ki v stilu komedije del arte zabava in razigrava občinstvo.
Značilnosti letošnjega repertoarja: je sodoben, (vsebuje samo eno klasično delo); žanrsko raznolik in zabaven, (težji drami sta samo dve, Kamenikova in Nasheva), je kvaliteten prerez čez dramsko ustvarjanje v svetu. Njegova značilnost je tudi izrazita teatralnost. Tov. Žižek poudarja, da se je skušal izogniti filozofske sivine, kjer teater ne pride do izraza. Vsako izmed del na repertoarju za prihodnjo sezono ima kako tipično gledališko draž.
»Absurdna dramatika v repertoarju ni zastopana, ker je preveč ekskluzivna. Vendar je ne bomo povsem odrekli določeni vrsti našega občinstva. Zato bomo v kazinski dvorani študijsko priredili dva večera absurdne dramatike. Povabili bomo dva mojstrska izvajalca Beckettovih del, Stefko Drolčevo iz Ljubljane in Svena Lasto iz Zagreba. Sami nameravamo kot bralno predstavo pripraviti Mrožkovo satiro Muke gospoda Oheja. Po teh uprizoritvah bomo priredili pogovor z občinstvom, da bi zvedeli, kako se občinstvo odziva ob taki predstavi in takemu delu.
SIVINA DOMAČIH TEM
Nastanek najbolj priljubljenih odrskih del v svetovni književnosti je v največ primerih povezan z avtorjevim poznavanjem odra in njegovih zakonitosti, skratka tesnega sodelovanja z gledališčem. Tov. Žižek meni, da nima smisla pisati drame mimo potreb naših gledališč. V vsako dramsko delo je vloženo mnogo truda in časa, nato pisatelj doživi razočaranje, ker delo ni bilo uprizorjeno. Domači avtorji pišejo drame vse preveč na isto temo. Zaradi tega nastaja repertoarna sivina; potrebujemo pa različne zvrsti in različne teme, poleg dram tudi komedije, fantastične igre, satire, dela za mladino in vsako leto vsaj eno ljudsko igro.
Moj namen je pričeti z domačimi avtorji resno delati, je povedal novi ravnatelj Drame. – Priredili bomo tako imenovani dramaturški simpozij, na katerem naj bi domače avtorje seznanili z zvrstmi, ki jih gledališče potrebuje. Na dnevnem redu bi bilo obravnavanje posameznih zvrsti s primeri, nato bi avtorji za sedaj anonimno napisali kratke sinopsise. V razpravi, ki bi prav zaradi anonimnosti lahko bila čimbolj objektivna, bi izbrali tiste sinopsise, ki bi jih smatrali vredne uprizoritve. Avtor bi nato dobil naročilo, da napiše delo, in obenem zagotovilo, da bo drama uprizorjena.
Že prej sem omenil domačo satiriro. Če bo le mogoče (časovno in denarno), bomo ob vsakem novem letu poskušali uprizoriti izven repertoarja mešani kabaretni program, nekakšno politično-kulturno retrospektivo čez preteklo leto. Podoben poskus je bila z Mariborčani pripravljena televizijska oddaja »Pohorska sapa«; žal je ta poskus usahnil.
ANSAMBLU RAZGIBANOST IN IMPULZ
V ansamblu drame za sedaj ni bistvenih sprememb. Zlatko Šugman bo odšel v ljubljansko Mestno gledališče 1. februarja in bo do tedaj igral v mariborski Drami. Od vojakov se vrača Anton Petje, prav tako namerava po vojaščini pristati v Mariboru Stanko Potisk. Angažirana je Milena Muhičeva, ki se je uveljavila kot igralka karakternih vlog pri amaterskem gledališču Slava Klavora. S 1. januarjem bo prišla v gledališče Nada Nučičeva, odšla pa bo sredi sezone Breda Pugljeva (za možem v Novi Sad). Prišel je Jože Zupan, ki je pred leti nastopal v Kranju, nato v Pulju in Leskovcu, angažirana je tudi Kočevarjeva. Od režiserjev je stalno angažiran Marian Belina, medtem ko se je Žarko Petan vezal zaenkrat le kot gost. Režiserjev-gostov, s katerimi je gledališče v dogovoru, ne bi naštevali. V drami namreč računajo tudi z gosti iz drugih dežel. Želijo si, da bi češko delo režiral češki režiser. Tov. Žižek, ki se je mudil v Pragi, je vzpostavil stike.
SODELOVANJE IN DENAR
Pravzaprav je oboje enako važno, sodelovanje in denar. Brez sodelovanja vseh, ki so zadolženi za kulturno rast nekega območja in prav tako brez denarja ni mogoče ustvariti dobrega gledališča. Fran Žižek pravi: Kar bi želel narediti iz mariborske drame, je: gledališče naj postane kulturno središče in žarišče mariborskega okraja, povezano z vsemi kulturnimi delavci, (da bi se okraj dovolj zavedal, da gledališče ima). S kvalitetnimi uprizoritvami in dobro organizacijo bi rad dosegel decentralizacijo slovenske gledališke kulture. Vse to bo mogoče uresničiti, če bomo sodelovali z vsemi kulturnimi in političnimi ustanovami. Moja deviza je, da je gledališče najlepša zabava. Ljudje, ki so pozabili, da je gledališče zabava, so ga uničili. Pod zabavo si seveda ne predstavljam osladnih del ali neumnih operet, marveč zabavo, ki plemeniti človeka.
Kaj radi govorimo, da je danes Maribor drugačen kakor pred vojno. Sestava prebivalcev se je spremenila, prvo besedo imajo ekonomisti. Medtem ko je njihova stvar boljša življenjska raven prebivalstva, je naloga kulturnih ustanov ustvarjanje plemenite zabave za ljudi. Želim si, da se o kulturni zabavi ne bi pogovarjali vsak zase, marveč bi pričeli skupno nastopati in delati. Rezultatov mogoče ne bo videti takoj, za to so potrebna leta, obnova ansambla itd. Vsekakor je nujna enotna kulturna politika. In potrebno je centralno obveščanje o vseh kulturnih prireditvah.
Posebno vprašanje je denar. Že v začetku sezone so na repertoarju tri zahtevne predstave, a sredstva, ki sem jih »podedoval«, so zelo skromna. Upam, da bodo upravni organi poskrbeli, da denarja ne bo zmanjkalo.
Načrtov je torej mnogo. Njihova uresničitev seveda ni odvisna samo od novega ravnatelja, znanega gledališkega entuziasta, marveč od vrste činiteljev, predvsem od pojmovanja gledališkega poslanstva v mariborskem okraju, od razumevanja za potrebe gledališča, od sodelovanja z njim in ne nazadnje od denarja.
Marija Švajncer
VECER 5.IX.64.
2750
- Categories
- Gledališče Refleksija in publicistika
- People
- Bertolt Brecht Štefka Drolc Sławomir Mrożek Žarko Petan Zlatko Šugman Marin Držić Ignac Kamenik Milena Muhič Breda Pugelj Otrin Stanko Potisk Samuel Beckett Anton Petje Dario Fo Marjan Belina Fran Žižek Vratislav Blažek Saul O´Hara Nada Nučič Jože Zupan N. Richard Nash
- Note
- repertoar; problemi gledališč
- Archival material identifier
- 1964-08-2601-2700_2750