Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Umrl je Juš Kozak

Večer, 31. 8. 1964

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
UMRL JE JUŠ KOZAK Slovenska književnost je v soboto popoldne izgubila velikega ustvarjalca, ki je s svojim pripovednim delom, eseji in družbeno filozofskimi kritikami vtisnil svojevrsten pečat slovenskemu literarnemu snovanju tik pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama in pozneje. V Ljubljani je v triinsedemdesetem letu življenja nenadoma umrl pisatelj Juš Kozak. Bil je eden najbolj mnogostranskih, izvirnih in za naše okolje in dobo značilnih pisateljev. Juš Kozak, ki se je rodil 26. junija 1892 v Ljubljani, pripada tistemu literarnemu rodu, katerega napredno krilo je v tej ali oni obliki sprejelo odmeve, ki jih je tudi na torišču umetniške ustvarjalnosti vzbudila oktobrska revolucija. Generacijska pomembnost je imela pri Jušu Kozaku pomembno vlogo. V njegovi prozi je bolj kakor pri večini naših pisateljev čutiti prehodno dobo med odmirajočim in nastajajočim družbenim sistemom z vsemi njenimi dialektičnimi nasprotji. Kritik France Koblar je v začetku tridesetih let Juša Kozaka upravičeno uvrstil med najznačilnejše domače pripovednike. Kritik in esejist Božidar Borko uvršča Kozakova izpovedna in memoarska dela, kot so Leteči angel, Blodnje, Celice, Maske, Lesena žlica in druga, med najizvirnejše doneske v slovensko književnost. Juš Kozak, ki je preživel mladost na stikališču mesta in podeželja, je postavil rodni Ljubljani z romanom Šentpeter veličasten spomenik. V njem prikazuje z epično zelo razgibanimi podobami dozorevanje Ljubljane kot mesta, prehod kmetov v malomeščane, predmestni življenjski stil sorazmerno majhnega mesta in združuje v ta okvir mnogo človeških usod. Ljubljani je posvečen tudi ciklus Rodno mesto, prav tako je najti Ljubljano z njenimi socialnimi in duhovnimi značilnostmi v drugih Kozakovih delih. Kot esejist kaže Juš Kozak veliko razgledanost, je književnik v evropskem smislu. V štiridesetih letih svojega ustvarjanja je prehodil značilno pot. Razvojno je omahoval med novo romantiko, realizmom in ekspresionizmom, dokler se ni ustalil v realizmu, ki je najbolj ustrezal njegovi svetovnonazorski usmerjenosti in močno intelektualni, h kritiki nagnjeni naravi. Kozakov realizem je prežet z izrazitimi osebnimi značilnostmi, in to je njegova odlika. Juš Kozak, ki so ga med prvo svetovno vojno preganjali zaradi sodelovanja v preporodovskem gibanju, je ostal dosleden svojim načelom tudi med drugo svetovno vojno, ki jo je preživel v zaporih in internaciji, po zlomu Italije pa v partizanih. Med obema vojnama srečamo Juša Kozaka kot urednika Ljubljanskega zvona, po osvoboditvi je urejeval revijo Novi svet. Za življenjsko delo je leta 1963 prejel Prešernovo nagrado. Pod konec pisateljevega življenja letos poleti je izšla pri Slovenski matici njegova Pavlihova kronika, v kateri dozoreli umetnik in čuteči človek izpoveduje svoj pogled na svet in življenje. V slovenski književnosti je Juš Kozak ime, ki ga čas ne bo zabrisal.
Categories
Dramatika
Note
nekrolog; književnost; France Koblar; Božidar Borko
Archival material identifier
1964-08-2601-2700_2756
Report a problem to oder@slogi.si.