P. Ustinov: Komaj do srednjih vej
(vp), Ljubljanski dnevnik, 26. 4. 1968
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
ZADNJI PREMIERI V MESTNEM IN MLADINSKEM GLEDALIŠČU
P/Ustinov: Komaj do srednjih vej
(vp) Ne vem, ali je že kdo Petra Ustanova imenoval enfant terrible«. A če ta vzdevek res pomeni groznega otroka, ki s klepetavo odkritosrčnostjo spravlja starše v zadrego", tedaj ga Ustinov popolnoma zasluži. In če so starši v komediji Komaj do srednjih vej z nogami še zmerom potopljeni, v puritanizem in viktorijansko Anglijo, sta um in srce njihovih otrok vsa zazrta v ta zdajšnji, hippiejevski trenutek zgodovine. Inverzija, ki jo je opravil Ustinov, ko je očeta in generala »spreobrnil v »uporniškega« otroka, je neponovljiva: otrok je moral sprevideti svojo razumljivo in upravičeno, a jalovo možnost, viktorijanski »stanovitnež<< pa svojo praznoto in moralno razdejanost. Smeh, ironija, kljubovalnost in olika, vsa čednost in pregrešnost sta se znenada znašli v brezzračnem prostoru, ta pa je nagnal v na pogled zgolj zabavno komedijo svarilno resnobo. In prav sožitje ironije, posmeha in resnosti je posebna vrednost dela Petra Ustinova. Ali je bil ta »enfant terrible<< kdaj drugačen? Tudi drevo, ki ga je bil lepega dne zagledal, ga ni moglo predrugačiti. (Kaj bi tajili: prav je tako.)
Dvakrat prav tudi zato, ker se je režiserju Igorju Pretnarju, scenografu Milanu Butini, kostrmografinji Mariji Kobijevi in tudi igralcem posrečilo duhovito in nazorno, okusno in smiselno oživiti »simbioznega duha ironije in resnobe vsaj do »srednjih<<, če že ne do »najvišjih vej. Tisto, kar je pri tej zadnji premieri letošnje sezone v MGL nemara najbolj očarljivo, bi imenoval nevsiljivost. Ali točneje: razumna pretencioznost gledališke nadgradnje komedije. Pa naj gre za hudomušno in hkrati bridko privzdignjeno ozračje, ali za konverzacijsko prožnost, ali za tipološko plastiko oseb. In ko smo že pri plastiki oseb, povejmo, da je imela polnejše razsežnosti pri »stari generaciji, zlasti pri Presetnikovem generalu, a tudi pri njegovi soprogi (T. Leonova), vikarju (V. Skrbinšek) in Brownu (J. Škof). Med mladimi sta vplivnejšo moč svojih likov učinkoviteje izrazili M. Šugmanova in A. Cigojeva, medtem ko sta N. Goršič in I. Jezernik valovala med trenutki priučene in sproščene teatralike.
Če je publika z enako živahno pazljivostjo doumela tekst, kot je sprejela predstavo, je komedija Petra Ustinova tudi pri nas dosegla svoj namen.
This article has not been reviewed yet.
- Categories
- Gledališče
- People
- France Presetnik Maja Šugman Anka Cigoj Janez Škof Ivan Jezernik Nina Goršič Milan Butina Igor Pretnar Vladimir Skrbinšek Peter Ustinov
- Productions
- KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, Pretnar, 1968
- Archival material identifier
- 1968-04-10201-10300_10377