V senci raznih odmevov
Marjan Kunej, Delo, 30. 5. 1975
Access to this article is restricted
Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.
-
Fill in the application
Apply for access
Access to the materials will be granted for 30 days.
-
Log in
I already have access
Log in with the password you have chosen.
V senci raznih odmevov
Prof. dr. Jože Toporišič novi predsednik zveze slavističnih društev - V Teatru itd. »Emigrantski pogovori« - V Pulju bodo letos štirje »Vibini« filmi
Na Hrvaškem prevladujejo ta čas odmevi, recimo bienalski in slavistični, skupaj z napovedmi o »jutrišnjih« kulturnih manifestacijah, tako da ostaja današnjost v senci.
S teatrskim življenjem v zadnjem tednu kritika ni imela kaj prida opraviti. Za izjemo je poskrbel zagrebški Teatar itd. V adaptaciji in režiji Nenada Puhovskega je uprizoril Brechtove »Emigrantske pogovore«, ki so »izzvali živo zanimanje in reagiranje občinstva«. Po drugi strani pa je v hrvaški metropoli z uspehom gostovala Terazijska scena beograjskega pozorišta. V HNK je predstavila popularni musical »My fair lady«, v »Komediji« pa Nušićevega »Dr« ter Vasiljeviča »Ivana Vasiljeviča« M. Bulgakova.
Festival drugače
Pred dvema dnevoma se je na Hvaru začel znanstveni zbor o temi »drama in teater naše renesanse«, ki ga tokrat drugič prireja katedra za književnost in kulturo čakavskega sabora v Splitu. Med znanstveniki in teatrologi sodeluje tudi prof. dr. Bratko Kreft, sicer pa bo na tem zboru (do 1. junija) nastopilo splitsko HNK, reško gledališče »Ivan Zajc«, zagrebški teater »Gavella« in amaterska skupina s Hvara.
Nekaj dni kasneje, 5. junija, se bodo v Zagrebu začeli »Večeri Gavelle«, tokrat v okviru proslav 30-letnice osvoboditve. Pregled celotnega repertoarja tega teatra bo trajal dobra dva tedna, gosta letošnje večerov pa sta pozorište iz Beograda ter zagrebški Teater itd.
S filmskega področja na kratko o 22. festivalu jugoslovanskega celovečernega filma v Pulju, ki se začenja 27. julija in ga tokrat prvič organizira mesto gostitelj. Festival je letos doživel dokajšnje organizacijske spremembe. Festivalski svet, ki je samoupravno telo, temelječe na delegatskem načelu, je postal izvršni organ. Predsednik sveta je France Štiglic, direktor festivala pa puljski slikar Martin Bizjak. O filmih le toliko, da jih bo po zdajšnjih podatkih prikazano 16, med njimi štirje »Vibini«: Pomladni veter (Rajko Ranfl), Čudoviti prah (Milan Ljubič), Strah (Matjaž Klopčič) in Zgodba o dobrih ljudeh (France Štiglic).
Razveseljivo je, da se »Filmska kultura«, revija za filmsko problematiko, ki ima najdaljši staž v Jugoslaviji (urejujeta jo Stevo Ostojic in Fedor Hanžeković), po osemnajstih letih pripravlja na izdajo svoje stote številke.
Včeraj so se navsezadnje začeli v filmskem klubu »Moša Pijade« v Zagrebu zanimivi dnevi mladega nemškega filma, v okviru katerih bomo videli šest projekcij, povrhu pa je na ogled še razstava nemškega filmskega plakata in filmske literature.
Jubilej »Vlahovića«
V Osijeku se je prav tako včeraj začel »Anale komorne opere in baleta«, ki bo trajal do 5. junija, sicer pa je osrednja pozornost posvečena 30-letnici kulturno-umetniškega društva »Joža Vlahović«, enega prvih, ki so bili po vojni ustanovljeni pri nas. Pokrovitelj proslave je predsednik Tito, njegov odposlanec na slavju pa je predsednica CK ZK Hrvaške Milka Planinc. »Vlahović«, ki je bil za svoje delovanje odlikovan z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem, je imel na nastopa. Predstavil se je njegov folklorni ansambel, pa tudi pevski zbor. Oba bosta nocoj skupaj nastopila v HNK.
Osmi kongres jugoslovanskih slavistov, ki je delal v dveh sekcijah, književni in jezikovni, je sklenjen. Udeležila se ga je skoraj tretjina vseh slavistov pri nas in v več kot sto referatih so predstavili najnovejše dosežke slavistične in jezikovne znanosti, literature in pedagoške prakse. V takšni raznolikosti je težavno reči, kaj je bilo vsem skupno. Z izjemo dvojnega, na kar so opozorili tudi v pogovorih. Prvič: v reformi srednjega in visokega šolstva, ki nas čaka, morata dobiti pouk materinega jezika in književnosti ustrezno mesto. In drugič: ni dvoma, da so dosedanji kongresi dosegli zelo dobre rezultate, vendar pa bo vseeno treba najti nove, bolj sodobne oblike zbiranja slavistov.
Novi predsednik zveze slavističnih društev Jugoslavije, katere sedež bo naslednja tri leta v Ljubljani, je redni profesor ljubljanske filozofske fakultete dr. Jože Toporišič. Izvolili so ga na letni skupščini zveze, ki je bila takoj po zagrebškem kongresu.
V zadnjem tednu dni je bila skupščina zagrebškega vseučilišča, na kateri so sprejeli elemente plana prostorskega razvoja, izgradnje in investicij za vseučiliščne ustanove, v republiki v naslednjih dveh desetletjih. Na seji niso izvolili novega študenta prorektorja, ker kandidat Nenad Debrecin, študent elektrotehniške fakultete, ki ga je predlagalo pet fakultet, ni dobil potrebnega števila glasov. Zato bodo nove volitve, ki jih bodo opravili na junijski skupščini.
Novih likovnih razstav skorajda ni, le republiški sekretar za kulturo dr. Stipe Šuvar je v hlebinski galeriji naivnih umetnosti odprl razstavo Mije Kovačića, slikarja naivca iz Gornje šume.
Tudi v hrvaški književnosti oz. založniški dejavnosti se v zadnjem času ni zgodilo kaj prida novega. Izšel je, recimo roman Vojina Jelića »Pobožni vrag«, o katerem pa kritika (Večernji list) pravi, da ne daje hrvaški književnosti dosti novega, kar pa ne pomeni, da je vrnitev na stare teme in probleme vselej odvečna. Kritik »Oka« pa piše, da je roman preveč konceptualen, šifriran.
MARJAN KUNEJ
- Producers
- HNK Reka
- Note
- Puljski filmski festival; napovednik;
- Archival material identifier
- 1975-05-16-31_799-7