Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Odprto gledališče

Snežna Šlamberger, Dnevnik, 14. 1. 1976

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
GOSTJE IZ SSG TRST PRIPRAVILI PREMIERO V MGL Odprto gledališče Iz pogovora z režiserjem Mariom Uršičem V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo jutri kot četrto premiero sezone uprizorili komedijsko delo Eduarda de Filippa ,,Sobota, nedelja, ponedeljek". Oblikovanje te predstave je skoraj v celoti prevzela umetniška ekipa članov in sodelavcev Stalnega slovenskega gledališča v Trstu: režiser Mario Uršič, scenograf Klavdij Palčič, ki prav te dni razstavlja v ljubljanski Mali galeriji, in kostumografka Marija Vidau. Tako se slovenski umetniki z onkraj meje pojavljajo kot most med dvema kulturama ne samo na območju, kjer živijo, ampak so lahko pomembni posredovalci dramatike italijanskega avtorja tudi v slovenskem gledališču v Ljubljani. ,,Izkazalo se je, da je v nas primorskih Slovencih nekaj tega esprija, ki ga najdemo pri Goldoniju in Pirandellu. Ta pristnejša povezava je prav gotovo vezana tudi na izkustvo starejše igralske generacije, naj omenim samo Sancine, pa uprizoritve Primorskih zdrah," pravi režiser Mario Uršič. Hkrati je nastop slovenskih gledališčnikov iz Trsta pri oblikovanju premiere v Mestnem gledališču tudi otipljiv primer, kako naj bi se razvijalo sodelovanje in izmenjavanje med slovenskimi gledališči, o katerem je sicer mnogo govora, in ki naj prinese kot rezultat resnično integriranost slovenskega gledališkega prostora. „Za nas gledališčnike v Trstu je takšno sodelovanje v nekem drugem slovenskem gledališču še posebej pomembno," pravi Mario Uršič, ,,tako kot so za tržaške igralce pomembni nastopi na televiziji ali v filmu. Sicer ostajamo preveč zaprti za mejo. Zame je bilo izredno dragoceno, spoznati ljubljanske gledališke kolege tudi ob delovnem kontaktu – takšna delovna izmenjava izkušenj lahko samo oplemeniti naše delovanje v Trstu." Za MGL in za njegovo občinstvo je to sodelovanje pozitivno v obratnem pomenu: de Filippa bomo srečali na ljubljanskem odru bolj avtentičnega, kot bi to nemara zmogli brez pomoči gledaliških kolegov iz Trsta. Če zapišemo avtentično, pa seveda ne mislimo zunanjega prilagajanja neapeljskemu de Filippovemu vzdušju. ,,Zame je de Filippo mnogo več kot lokalni, neapeljski avtor," poudarja Mario Uršič, ,,in tudi v predstavi smo se izogibali lokalističnega barvanja. Eduardo de Filippo je gledališče, ki gre čez ozke meje nekega kraja, je gledališče, ki se iz eksperimetiranja in zapiranja z izborom realistične, naturalistične igre široko odpira, se vrača k igralcu. Vrača se k šarmu igre, k veselju, da vidi na odru igralca igrati. To je Eduardovo gledališče kot življenje in življenje kot gledališče. Če mu pravijo ,,Čehov iz Sorenta", se meni ta oznaka ne zdi prevelika. In zame je de Filippo v nekem smislu tudi političen avtor, na način kot so bili neorealisti v filmu ali kot je Moravia – izhaja iz čiste situacije in nas uči doslednosti in preprostosti v vsem ravnanju, tudi družbenem." Na vprašanje, če je takšen tip gledališča tisti, ki ga pri delu najbolj veseli in angažira, pa je mladi tržaški režiser menil, da je v gledališču vsaka predstava celota zase, vsak stil svoja izpoved. To raznolikost izpričuje tudi njegovo dosedanje delo od komedije ,,Moč uniforme" do ,,Martina Čedrmaca", od eksperimenta v ,,Črvih" in prenovitvenih iskanj v ,,Narodovem blagru" do izrazitega gledališča igralca v zadnji tržaški premieri ,,Stara garda", če naštejemo le nekaj njegovih predstav v petih letih dela v Trstu. SNEŽNA ŠLAMBERGER
Report a problem to oder@slogi.si.