Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Mariborsko gledališče v pretekli sezoni

Polonca Štefanac, Večer, 1. 9. 1964

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Mariborsko gledališče v pretekli sezoni (NEKAJ STATISTIKE) Minula sezona mariborskega gledališča je bila kljub poznemu začetku in številnim objektivnim težavam uspešna. Prva premiera je bila šele 22. decembra (Glinasti voziček), do konca junija pa se je zvrstilo še 7 dramskih in 7 opernih premier ter 9 del iz lanskega oz. prejšnjega repertoarja. Drama je pripravila 116 predstav, opera 113 predstav, obe skupaj pa še 6 akademij, skupno torej 235 predstav. S 33 predstavami so gostovali v 11 krajih mariborskega okraja in izven njega: na Ravnah, v Radljah, v Rušah, v Ptuju, v Murski Soboti, v Ljutomeru, v G. Radgoni, v Slov. Bistrici, v Kidričevem, v Celju in v Ljubljani. Vse predstave in akademije si je ogledalo blizu 100.000 ljudi. V pretekli sezoni je bilo, v Mariboru 3799 abonentov vključenih v 12 abonmajev (od tega 7 mladinskih). Abonma pa je bil razpisan tudi v Rušah, na Ravnah in v Ptuju. Drama letos ni imela niti enega stalnega režiserja, zato so vse predstave režirali gostje: Miran Hercog, Mirko Mahnič, Viktor Molka, Ferdo Delak, Mako Sajko in Žarko Petan. Dve deli pa sta režirala Bačko in Brunčko, dramska igralca. Poleg domačih scenografov Primožiča in Švadana so sodelovali še Sveta Jovanovič, Cesar iz Trsta in Ernest Franz, poleg domače kostumografije Vlaste Hegedušičeve pa sta sodelovali Mija Jarčeva in Anja Dolenčeva. Za dve predstavi je odrsko glasbo oskrbel Marko Zigon. Največ predstav so doživeli Kreftovi KRANJSKI KOMEDIJANTI (23 predstav, 10.623 gledalcev), na drugem mestu je mladinska igra Djokičev POPRČEK (16 predstav, 7.266 gled.), na tretjem mestu je Roksandičeva ANDREA (18 predstav, 6.379 gled.), na četrtem Rossinijev SEVILJSKI BRIVEC (14, 5.765), na petem Gounodov FAUST (13, 5.605), na šestem GLINASTI VOZIČEK, Sudrak-Brucknerjeva lirična drama (15, 5.593). Sledijo: Sen kresne noči (13 predstav), Henrik IV. (14 predstav), Štirje grobijani, Vesele žene in Planinska roža (po 12 predstav), Komedija na mostu in Kratko življenje 11 predstav, Evgenij Onjegin 8 predstav, Ero z onega sveta 7 predstav, Andorra 7 predstav, Trubadur, Glorija, Veronika Deseniška, Baletni večer in Tigrov kožuh po 5 predstav, Čebelica Maja 4 predstave, Madame Butterfly in Prodana nevesta po 2 predstavi. Tako kot lani se je tudi letos pokazalo, da so največ uspeha pri publiki imela dela domačih avtorjev, predvsem Krajnski komedijanti, za katere je vladalo naravnost nepričakovano zanimanje. Delo je doživelo zaradi izredno kvalitetne uprizoritve in zaradi domačega porekla tudi televizijsko realizacijo, kar je vsekakor lepo priznanje za gledališče in za ansambel. Številne šole, ustanove in podjetja so pokazale za gledališče prav lepo zanimanje, saj so odkupile prav lepo število predstav. (avtomehanska šola, učiteljišče, ŽIŠ. II. gimnazija, delavska univerza, I. gimnazija in srednja šola za telesno vzgojo v Murski Soboti, šola za oblačilno stroko, številne osnovne šole, TNZ, ZTP, Konstruktor, Hidromontaža, Stavbar, Metalna, društvo upokojencev). Vsem interesentom pa zaradi pomanjkanja časa sploh ni bilo možno ustreči. Posebno lepa poteza omenjenih podjetij in Swaya pa je bila prireditev slavnostnih akademij ob dnevu republike in za 1. maj v izvedbi mariborskega gledališča. Zaradi pomanjkanja časa študij so odrasli abonenti dobili kot predzadnjo premiero v juniju Albeejevo dramo KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF v izvedbi ljubljanske drame. Delo je naletelo na nedeljeno priznanje kritike in publike. Poleg tega gostovanja so Ljubljančani pripravili še lep večer oz. popoldan z Behanovim TALCEM, Celjani pa z večerom poljske satire SMEH NI GREH. Največji uspeh mariborske drame pa je brez dvoma izredno velik delež ob razdelitvi prvomajskih nagrad, ki jih vsako leto podeli republiški odbor združenja dramskih umetnikov Slovenije. Izmed šestih nagrad je mariborsko gledališče prejelo kar štiri nagrade oziroma priznanja: umetniški kolektiv drame za celotno predstavo Krajnskih komedijantov, Franjo Blaž za naslovno vlogo v Pirandellovem Henriku IV, s katerim je proslovil tudi 35-letnico svojega umetniškega delovanja, Zlatko Šugman za vlogo Neznanega v Roksandičevi Andreji in Ondina Otta-Klasinčeva za vlogo pevke Suzane v Krajnskih komedijantih. Tako kot drama je morala tudi opera povabiti tri režiserje, ki so poleg edinega domačega režiserja pripravili vse premiere. Režirali so: Potočnik Debevec, Leskovšek in Frelih, koreografiral pa je Iko Otrin. Zadnjo letošnjo premiero baletni večer pa je kot gost pripravil koreograf in šef baleta ljubljanske opere dr. Henrik Neubauer. Kostume so poleg domače kostumografinje zasnovale tudi Jarčeva, Seršova in Nenadovičeva. Dirigirali so: Vladimir Kobler, Jakov Cipci, Marko Žigon in debitant Boris Švara. Zborovodja je bil Gustav Rakuša. Da bi operna sezona bila čim privlačnejša, je vodstvo opere povabilo k sodelovanju številne renomirane pevce: Valerijo Heybalovo, Vilmo Bukovčevo, Hildo Hölzlovo, Blanko Zečevo, Branko Galčevo, Mico Glavačevičevo, Slavico Pfaffovo, Rudolfa Francla, Miroslava Čangaloviča, Marcela Ostaševskega, Janeza Lipuščka, Lucciana Mazzario, Marušo Patikovo, Mariona Alena iz Gradca in Miroslava Belaviča. Izredno doživetje je bilo gostovanje skopske opere z Delibesovim baletom Coppelio in Menottijevim Medijem ter De Fallovo Plamenečo ljubeznijo. V tej sezoni sta se poslovila od odrskih desk dolgoletna člana mariborske opere tenorist Marjan Kristančič in Nino Uršič. Prav tako je gledališče proslavilo mednarodni dan gledališča s Prodanо nevesto in z razgovorom o gledališču (za dijake). Kljub izredni zasedenosti dvorane je gledališče omogočilo centru za glasbeno vzgojo, II. gimnaziji in gledališču Slava Klavora nastope na pravih odrskih deskah. Ob 400-letnici Shakespearovega rojstva je propagandni gledališki biro v foajeju uredil razstavo domačih fotografij, scenskih in kostumskih osnutkov predstavo, gledaliških listov, publikacij, originalnih angleških izdaj Shakespeara in lepo kolekcijo fotografij Shakespearovih del v uprizoritvi najbolj renomiranih angleških gledališč. Za boljšo povezavo s šolami in z mladino nasploh je vodstvo gledališča organiziralo več razgovorov, ki pa so bili, na žalost, kljub pestrim temam zelo slabo obiskani. Ko ob pričetku nove sezone pregledujemo delo v pretekli, se nam nehote vriva misel, da so mariborski gledališčniki pripravili za svoje mesto dovolj pestro in bogato žetev, da so bili plodovi prilagojeni različnim okusom in zahtevam in da bi za naprej želeli, naj gledališče postane res tista ustanova, ki bo nudila kulturno zabavo in duševno sprostitev delovnemu človeku. Polonca Štefanac
Note
Pregled sezone;
Archival material identifier
1964-09-2701-2800_2778
Report a problem to oder@slogi.si.