Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Nagrajenci Prešernovega sklada

Delo, 7. 2. 1976

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Nagrajenci Prešernovega sklada JOŽE BABIČ: za režijo drame »Dva bregova« Antona Leskovca. Iz drame, napisane v dvajsetih letih, je Jože Babič v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu ustvaril posodobljeno, moderno predstavo ter jo dognal do tiste skladnosti, da so vsi njeni elementi enakovredno zliti v zaokrožen in celovit uprizoritveni organizem. VOJKO DULETIĆ: za režijsko kreacijo filma »Med strahom in dolžnostjo«. Film je izrazito in polno avtorsko delo, prežeto z doslednim iskanjem specifične osebne in nacionalne note. Pomeni tvoren in svojevrsten prispevek k upodabljanju NOB v slovenskem filmu. Posebno kvaliteto predstavlja kultiviranost njegove filmske slike v kompoziciji, barvi in montaži. JOŽE JAVORŠEK: za igro »Dežela gasilcev«. Javorškovo dramsko besedilo razkriva s satirično simboliko napake sodobnega človeka in družbe. To je poetična drama v verzih, gledališko razgibana z menjavanjem solistov in dveh zborov ter nabita z zvočnimi in barvnimi učinki. Pomeni opazen dramaturški premik v naši dramatiki. SVETLANA MAKAROVIČ: za pesniško zbirko »Pelin žena«. Svetlana Makarovič je s svojim pesniškim ustvarjanjem v minulih dveh letih obogatila slovensko pesniško občutljivost ter v zadnjih zbirkah, zlasti v »Pelin ženi« in »Srčevcu«, dosegla formalno popolnost, fonično pretehtanost in vsebinsko prodornost - znamenje žlahtnega dozorelega pesništva. NIKO MATUL: za scenografijo v filmih »Strah«, »Povest o dobrih ljudeh«, »Med strahom in dolžnostjo«. Niko Matul je vodilni filmski scenograf na Slovenskem. Njegove ustvarjalne odlike so se v nagrajenih filmih pokazale v izjemni meri. Z njimi je bistveno pripomogel k njihovi umetniški uspešnosti. Rahločutno je znal uskladiti svoje delo z izraznostjo filmskega ambienta. JANEZ MEJAČ: za vlogo Razuzdanca v baletu »Razuzdančeva usoda«. Janez Mejač je plesalec zanimivih kreativnih nians. V petindvajsetih letih umetniškega delovanja se je povzpel do prvaka ljubljanskega baleta. Nagrajeno vlogo je izoblikoval z veliko znanja in plesne sposobnosti ter izoblikoval izrazit in svojstven karakteren lik. MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ MARIBORA: za umetniške dosežke na mladinskem pevskem festivalu v Celju. Zbor pod vodstvom dirigenta Branka Rajšterja je v zadnjih dveh letih prejel vrsto nagrad in priznanj za kakovostne predstavitve domače in tuje glasbene literature. Njegova koncertna dejavnost pospešuje nastajanje novih koncertnih skladb, spodbuja razvoj mladinskega petja na šolah in zunaj njih ter tako programsko in poustvarjalno bogati našo glasbeno kulturo. PETER IN JUDITA SKALAR: za grafično oblikovanje v zadnjih dveh letih. Delo, ki sta ga opravila Peter in Judita Skalar v zadnjih dveh letih, se v temeljnih potezah opira na sistem vizualnih komunikacij, ki je dozorel ob delu za Ljubljansko banko, po svojih novostih v oblikovanju znakov in črkovnic pa ta sistem bogati z doslednimi izvedbami. Posebej velja opozoriti na sistem turistično informativnih tabel v Ljubljani, kjer gre za izrazito pretehtan prijem v oblikovanju vizualnih komunikacij v mestnem okolju. MILENA MUHIČEVA: za vloge v minulih dveh sezonah. Milena Muhičeva je igralka širokega izraznega razpona in izrazitega smisla za niansiranje svojih vlog. V zadnjem obdobju je pokazala nekaj izjemno uspešnih kreacij v dramah različnih žanrov. Zaradi vsestranske igralske sposobnosti je Muhičeva že vrsto let med vodilnimi igralkami mariborske Drame. MARKO MUŠIČ: za spominski dom v Kolašinu. Pri zasnovi spominskega doma je moral arhitekt Marko Mušič upoštevati predvsem dve zahtevi: dom naj bo spomenik in hkrati uporaben prostor za različne kulturne in upravne potrebe. Ugodil jima je z rešitvijo, ki je dala tako v širšem urbanem okolju kot v detajlih v izvedbi izjemno uspel objekt, pogumno polnokrvno stvaritev. FRANE PUNTAR: za mladinske radijske igre. Puntar je med redkimi slovenskimi pisci radijskih iger, ki so oblikovali povsem svoj slog. Strokovna kritika ga ocenjuje kot optimalno radijskega. Hkrati pa je Puntar s svojimi besedili odprl nove možnosti radijski igri za otroke. TINCA STEGOVEC: za grafično razstavo v letu 1975. Tinca Stegovec je v svojem umetniškem opusu izoblikovala tip intimne grafike, povzema joče nekatera temeljna spoznanja o ljudeh, družbi in položaju posameznika v njej. Njena umetnost je na številnih razstavah doma in na tujem zbujala pozornost in pritrjujoče odmeve. CIRIL ŠKERJANC: za izjemne koncertantske dosežke. Tako domače kot tuje strokovne ocene odkrivajo v Škerjančevi klavirski igri tehnično dovršenost in muzikalno izvirnost, neposrednost, izrazit smisel za oblikovanje vseh vrst glasbenih likov in obvladovanje raznolikih izraznih razsežnosti. MILENA ZUPANČIČ: za vlogi »Blanche« v Williamsovi drami »Tramvaj poželenje« in Zofije v Hiengovem »Izgubljenem sinu«. Z obema vlogama je Milena Zupančičeva odprla nove tone v dosedanjem opusu, iz katerega seveda ni mogoče odmisliti igralkinih izjemno uspelih komedijskih in bulvarnih figur in prav tako ne uspešnih dosežkov na televiziji in filmu. BORUT PEČAR: za razstavo karikatur na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Borut Pečar je v dvajsetih letih intenzivnega posvečanja karikaturi izoblikoval svojo različico realistične, z ničemer nepotrebnim obremenjene, šaljive, značajsko obeležene upodobitve osebnosti. Njegova karikatura pomeni v slovenskem kulturnem prostoru izbrušen način osebnega odzivanja na čas in njegove značilne pojave.

This article has not been reviewed yet.

Report a problem to oder@slogi.si.