Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Peščica in mnogi

Sandi Sitar, Dnevnik, 9. 3. 1976

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
SINOČI NA TV - SLOVAŠKA TV DRAMA »PETNAJST ŽIVLJENJ« Peščica in mnogi Na eni strani Visokih Tater Slovaki, na drugi Poljaki, pritiskajo Sovjeti, Nemci se zagrizeno branijo. Zima. V skriti baraki ranjeni slovaški partizani, navidez odrezani od sveta. Vse v tako zastavljeni drami daje slutiti, da bo šlo vnovič za analizo obnašanj ljudi v zaprti skupini. Toda TV drama »Petnajst življenj«, slovaški televizijski delavci so jo posneli na podlagi teksta sovjetskega pisatelja Konstantina Simonova, ta pa jo je spet napisal po avtentičnem pripovedovanju partizanskega zdravnika -- ne gradi v tej smeri, ampak hoče biti predvsem esej o vrednosti posameznega človeškega življenja v kolektivni skupnosti in o usodni povezanosti ljudi, za katere se zdi, da so do kraja osamljeni, v resnici pa so na življenje in smrt povezani z drugimi. Namesto s klasično dramsko zgodbo imamo tako opravka z nizanjem epizod in namesto s špekulativno ilustracijo filozofske teze se srečujemo z dokaj odprtim sistemom, v katerem je ljubezen do bližnjega pa povezuje ljudi v skupine do internacionalnih razsežnosti najvišje načelo, v tej drami dosledno utelešeno v osrednjem liku partizanskega zdravnika. Konec izzveni v bratstvu med narodoma z obeh strani Tater: Poljaki rešijo ogrožene Slovake na ozemlje, ki ga že držé Sovjeti. Kot izvemo, se zgodi to še ravno o pravem času, kajti naslednjega dne Nemci že odkrijejo partizansko bolnišnico in jo najdejo seveda — prazno. V težnji za ekspresivnim, monumentalnim, v likovnem smislu skoraj grafičnem izrazu, so slovaški televizijski delavci posneli svojo dramo v črno beli tehniki, pri čemer so se zlasti posluževali slikovne govorice svetlob in senc na človeških obrazih v prvem planu in neposrednih grafičnih učinkov v zasneženi gorski pokrajini. S takšnim prijemom so, razen v pripovedi, razvili osnovno problematiko človek kot posamezno v odnosu do splošnega tudi v sliki oziroma v specifični govorici TV ekrana. SANDI SITAR

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1976-03-01-10_799-8
Report a problem to oder@slogi.si.