Skip to main content
Oder Slovenian Performing Arts Portal
Encyclopedia

Vprašanje, ki ga ni bilo

B. R., Jana, 16. 7. 1975

Access to this article is restricted

Some content is only available to users with approved access due to copyright protection.

  • Apply for access

    Access to the materials will be granted for 30 days.

    Fill in the application
  • I already have access

    Log in with the password you have chosen.

    Log in
Vprašanje, ki ga ni bilo Najbrž se nam vsem primeri, ko beremo ali poslušamo intervju, da se nam pri tem porodi dodatno vprašanje, ki bi ga zastavili vprašancu, ko bi bili tisti hip sami v koži izpraševalca. Takšno vprašanje se mi je na primer porodilo pred štirinajstimi dnevi med televizijsko oddajo Kulturne diagonale, ko je odgovarjal na vprašanja direktor Drame Janez Šenk. Ko je pojasnjeval svoje poglede na vlogo sodobnega teatra v naši družbi, ko je govoril o angažiranem gledališču, ga je novinar precej upravičeno privil", češ, kako potemtakem, da takšno angažirano, modemo in, če hočete, tudi politično gledališče, kakršno naj bi bilo (tudi) letos ljubljanska Drama, ne uvrsti v svoj spored nobene sodobne slovenske novitete? Težko si je namreč predstavljati sodobno, angažirano in politično gledališče v nekem čisto posebnem, zelo specifičnem družbenopolitičnem prostoru, ki angažira, obvešča in politizira svoje občinstvo samo z umetniškimi deli, nastalimi v bistveno drugačnih družbah in okoljih. Tovariš Šenk je pojasnil, da je tako, ker naši sodobni dramatiki očitno ne pišejo dovolj (dobrih) sodobnih gledaliških del, oziroma jih Drami za letos kljub najboljši volji ni uspelo najti. (Tu je dodal še upanje na skorajšnje izboljšanje takšnega stanja s posebnimi razpisi.) Recimo, da tovarišu Šenku to verjamemo, recimo, da je sodobna slovenska produkcija te vrste v resnici tako slaba. Toda zdaj nastane vprašanje, na katero sem cikala že spočetka in bi ga tovarišu Senku prav rada kakorkoli zastavila. Glasi pa se takole: Kako to, da tovarišem, ki odbirajo repertoar v Drami, ne pride na misel, da bi ob pomanjkanju slovenske bere (- pa tudi sicer! -) vsaj malo prizadevneje pobrkljali po gledaliških vrtičkih v ostalih jugoslovanskih republikah in nam vsaj z eno premiero letno izmenoma prikazali najboljše dosežke na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni, Makedoniji in drugod? Kajti če že ne moremo držati sodobni slovenski družbi osveščujočega zrcala z domačimi, slovenskimi deli, bi najbrž in marsikdaj to storili učinkoviteje z drugim jugoslovanskim ,,nadomestkom" kot pa z izključnim uvozom kulture s konvertibilnega in klirinškega področja... Pa ne gre le za nadomeščanje. Bolj kot za to gre za povsem samostojno in doslej v praksi vse prepogosto preveč prezrto potrebo, da bi se morali Jugoslovani med seboj dosti bolje spoznati in poznati tudi v vseh oblikah kulturnega snovanja. Da, tudi drugod gre v tem pogledu slabo, toda videti je, da gre posebno slabo prav pri predstavljanju sodobnih jugoslovanskih dramatikov na središčnem in najuglednejšem slovenskem gledališkem odru. O tem bi, vidite, tisti hip jaz poprašala tovariša Šenka, ko bi bila lahko stegnila jezik v televizor. In ker ga nisem, bom po vsej verjetnosti ostala tudi brez odgovora. O tem, da vsa sodobna jugoslovanska dramatika ne premore niti enega dela, ki bi bilo dovolj reprezentančno" za uvrstitev na deske slovenske Drame, pa kratko malo ne verjamem. B. R.

This article has not been reviewed yet.

Archival material identifier
1975-07-01-31_799-1
Report a problem to oder@slogi.si.